DDV PRED USTAVEN SUD!

"Podneseni se dve inicijativi za poveduvawe na postapka za utvrduvawe i ocenka na zakonitosta i ustavnosta na Danokot na dodadena vrednost. Prviot predlog e razgledan i doneseno e re{enie, spored ~len 30, stav 2, deka e neosnovan. [to se odnesuva do vtorata inicijativa taa e vo postapka i rezultatite od nea }e bidat objaveni vo Slu`ben vesnik na RM", izjavi Todor Kralev, sekretar vo Ustavniot sud. Kako podnositeli na baraweto za poveduvawe na inicijativite se javuvaat fizi~ki lica i nivniot identitet ne go otkrivaat vo Ustavniot sud. Pozitivnite efekti po negovoto implementirawe vo najgolema mera gi po~uvstvuvaa dr`avata i Buxetot, a site negativnosti, sekako makedonskite gra|ani. Premierot Georgievski vo Parlamentot, kako glavni pri~initeli za ostvareniot suficit gi poso~i "doma}inskoto rabotewe" na negovata Vlada i suzbivaweto na sivata ekonomija i {vercot, no konstatacijata deka najgolemiot del od ostvareniot suficit vo visina od 11.089 milioni denari ili 114.30 nasto od planiraniot iznos vo Buxetot, e tokmu pridobivka na DDV, voop{to ne go komentitra{e. Efektite nimalku ne gi otslikuvaat vistinskite sostojbi vo stopanstvoto, koe i pokraj negovata krevka likvidnost, dopolnitelno se obremeni so nefunkcionalen danok.

Predupreduvawata na ekonomskite eksperti i institucii, pred voveduvaweto na DDV, deka za negovo pozitivno implementirawe potrebna e kompletna reforma vo dano~niot sistem, poznavawe na predhodniot dano~en sistem, poznavawe na danokot na promet, kako i sproveduvawe na reforma na danocite na dohod, se ostvarija. Vo edna prilika, duri i samiot ministerot za finansii, g. Nikola Gruevski izjavi: "Voveduvaweto na danokot na dodadena vrednost za makedonskoto stopanstvo e kako skok vo ladna voda". Negoviot predhodnik eks-ministerot za finansii Boris Stojmenov, implementacijata na DDV ja prokomentira so zborovite:"Bez primena na reformi vo dano~niot sistem }e se pojavat problemi od vidot na prepoln Buxet i isprazneto stopanstvo, ili prazen Buxet". O~igledno nam ni se slu~i prvata pretpostavka, iako Vladata pove}epati potencira{e za neophodnosta od {to poskoro voveduvawe na ovoj danok. Nejzinoto obrazlo`enie be{e deka so voveduvaweto na Danokot za dodadena vrednost, makedonskoto stopanstvo, kone~no, }e mo`e da raboti spored dano~ni pravila kompatibilni na onie vo zemjite na Evropskata unija. So ovoj danok, koj go zamenuva danokot na promet na proizvodi i uslugi, na{ata dano~na struktura se pribli`uva do onaa na Evropskata unija. DDV ima pove}e prednosti vo odnos na koj bilo drug vid danok na potro{uva~ka. So svojata neutralnost najmalku vlijae na relativnite ceni i go ovozmo`uva deluvaweto na pazarnite zakonitosti. Sobiraweto na danocite e posigurno, a prostorot za "sivata ekonomija" se stesnuva. Izvozot }e dobie silen pottik, so {to izvoznicite }e stanat zna~ajni dvigateli na razvojot na makedonskoto stopanstvo.

"Prepoln Buxet i isprazneto stopanstvo ili prazen Buxet", eks-ministerot Stojmenov

"Voveduvaweto na DDV e kako skok vo ladna voda" - ministerot Gruevski

Voveduvaweto i uspe{noto primenuvawe na DDV e dobar signal do stranskite investitori deka Republika Makedonija odlu~no se opredelila za sreduvawe vo "sopstveniot dvor" i deka i tuka }e se raboti pod isti uslovi kako vo razvienite pazarni ekonomii, izjavi ministerot za finansii Nikola Gruevski vo prilogot koj go podgotvi spomenatoto Ministerstvo, a s# so cel za {to podobro pretstavuvawe na zakonot.

Su{tinata na DDV e deka toa e op{t potro{uva~ki danok {to go pla}a dano~niot obvrznik, odnosno krajniot potro{uva~ i dr`avata. Toj e taka organiziran {to ne doa|a do preoptovaruvawe na stopanstvoto zatoa {to menaxerite mo`at dano~nite obvrski da gi prenesuvaat na drugite. Na ovoj danok podle`i sekoja stopanska dejnost bez isklu~ok. Se sostoi od dve dano~ni stapki i toa: op{ta dano~na stapka od 19 otsto i povlastena dano~na stapka od 5 otsto so koja se odano~uva prometot i uvozot. Me|utoa, i pokraj vakvite pompezni najavi deka stanuva zbor za danok koj e praven po terkot na {estata direktiva na Evropskata Unija, nesomneno e deka stanuva zbor za u{te eden atak na i onaka niskiot standard na gra|anite. Rezultatite od negovoto voveduvawe ni dava za pravo da konstatirame deka negativno se odrazi vo makedonskoto stopanstvo, koe ostana vo "ladnata voda" na ministerot.

Kako e mo`no ovaa Vlada vo uslovi na zamrznati finansiski tekovi, i prekinat ekonomski ciklus da se fali so ostvaren suficit od nad 450 milioni marki. Dovolno e da se pogledne vo strukturata na naplatenite buxetski prihodi, kade se zabele`uva ekspanzija na prihodite tokmu kaj primenata na DDV, izjavi \or|i Todorov, pratenik vo makedonskiot Parlament.

Spored septemvriskite izve{tai na Zavodot za platen promet, krevkoto makedonsko stopanstvo se gu{i vo besparica, a 23.209 stopanski subjekti so 130.337 vraboteni, se so blokirani `iro-smetki poradi nepodmireni obvrski. Kako rezultat na vakvata sostojba, 38,4 otsto od vkupniot broj pravni subjekti neredovno isplatuvaat plati, a 34,7 otsto docnat pove}e od tri meseci. Kuriozitet pretstavuva sostojbata kaj `iro-smetkite na Buxetot i organite na upravata, kade {to masata na pari~ni sredstva se zgolemi za 17,7 otsto. Sostojbata ne e nimalku rozeva nitu vo socijalnata sfera kade {to 74.000 semejstva se korisnici na socijalna pomo{, a120.000 penzioneri primaat pari~ni sredstva pomali od 5.000 denari. Kako kruna na "promenite" vo negativen kontekst, informacijata od Zavodot za vrabotuvawe za brojkata od 363.200 nevraboteni lica, Makedonija ja smesti me|u prvite zemji vo Evropa.

Vladata mora, i e dol`na, da ja registrira novonastanatata sostojba, a ne da gi "maskira" podatocite, i ostvareniot suficit da go prepi{uva na nejzinoto "doma}insko rabotewe". Efektite od takvoto "rabotewe" gi po~uvstvuvaa gra|anite so poslednite poskapuvawa na cel arsenal strate{ki proizvodi od op{ta potro{uva~ka.