KOSTENOT - RASKO[NO OVO[JE

Kostenot sodr`i mnogu mineralni soli na kalium, kalcium, fosfor, natrium i `elezo. Od vitamini gi ima samo onie od grupata B. Energetskata vrednost na 100 gr. kosten e 814 kJ ili 194 kkal. Kostenot se konzumira varen ili pe~en, dodeka vo nekoi krai{ta od svetot od niv podgotvuvaat odli~en leb. Sepak, najpopularni se vo podgotovka na kola~i i torti.

Prekrasniot vkus na kosten-pireto so {lag, verojatno na sekoj {to barem edna{ go probal zasekoga{ mu ostanal kako zimski topol vkus vo usnite.

Mirisot na pe~eni kosteni, sred studenite zimski pro{etki, e u{te edno posebno do`ivuvawe, osobeno ako s# u{te se ~uvstvuvate mladi i `elni so nekogo ne{to da spodelite.

Kostenot mo`e da bide isklu~itelen prilog i za mnogu jadewa, kako i za pe~eni mesa (na primer "misirka so kosteni"), osobeno za sve~eni semejni praznici.

KOLA^IWA OD KOSTEN

- 6 jajca;

- 6 la`. {e}er;

- 100 gr. meleni bademi (ili orevi);

- 2 la`. bra{no;

- 1/2 kesi~ka pra{ok za pe~ivo.

- 6 `ol~ki;

- 5 la`. {e}er;

- 1 la`. bra{no;

- 1 la`. voda;

- 300 gr. pire od kosteni;

- malku ~okolado i

- 30 gr. puter.

Belkite i {e}erot se matat, se dodavaat melenite bademi (orevi), bra{noto i se pe~at vo podma~kan pleh. Izladenoto testo se se~e na polovina. @ol~kite i {e}erot se matat, se dodava bra{noto, vodata i se vari krem. Koga kremot }e stane mlak, se dodava kosten-pireto i po `elba malku rum ili vanila. Mo`e da se dodade i puter. Koga kremot e gotov se prema~kuva preku ednata kora i se poklopuva so vtorata. Na kraj se pravi glazura od ~okolado. 

DUWATA

Taa se vbrojuva vo dekorativnite drvja i e prekrasen ukras vo dvorovite. Poradi golemata upotrebna vrednost na plodot, vo posledno vreme se pravat specijalni planta`i na duwi. Plodot na duwata pomalku se koristi vo sve`a sostojba, a pove}e preraboten vo sokovi, slatka, kopmoti i xemovi.

Semeto na duwata se koristi vo farmakologijata i kozmetikata, a lisjata za ~aj.

Postojat 500 vidovi na duwa. Duwite se berat vo oktomvri i na po~etokot na noemvri, a nekoi vidovi imaat plodovi te{ki i do eden kilogram. Iako se bere naesen, taa s# do fevruari mo`e da se ~uva sve`a. Za mnogumina od nas taa e "~ista" nostalgija po detstvoto vo koe `oltite duwi na{ite babi gi redele na kredencite, a nivniot opoen miris, `olt i medonosen, ja oblagoroduval zimata i sozdaval toplina i radost vo domot.

KITNIKEKS ("SIREWE OD DUWI")

- 2 kilograma duwi;

- 1 kg. {e}er;

- 250 gr. voda;

- 100 gr. se~kani orevi.

Okolu dva kilograma duwi se mijat, se se~at i se varat vo voda dodeka ne omeknat. Varenite duwi se pasiraat i vo niv se stava gusto varen sirup od {e}er i voda (1kg. {e}er i ~a{a voda). Koga masata }e stane gusta, se dodavaat 100 gr. se~kani orevi, se stava vo mali metalni ili plasti~ni kalapi i se ostava eden den da se stegne. Potoa kockite Kitnikeks se prpelaat vo kristal-{e}er i se ~uvaat vo kartonska kutija s# do slu`eweto.