"DA SE @IVEE ZNA^I DA SE PREDVIDI"

Nekoi predviduvaa deka nekade okolu ovaa godina site bolesti }e bile iskoreneti, pa duri i deka ~ove~kiot `ivot }e bil prodol`en do dveste godini. Denes bolestite se s# u{te tuka, biologijata so stareeweto isto taka, a ~ove~kiot `ivot trae prose~no okolu 70-75 godini. Nekoi bolesti bea re~isi iskoreneti, kako na primer golemata sipanica, drugi ostanuvaat neizle~livi, zasega, a se javija novi bolesti, kako SIDA-ta, "kravskoto ludilo", pa ona {to nekoj go rekol deka sekoja epoha si ima svoi bolesti i svoi tipi~ni problemi, se poka`uva kako to~no.

"Da se `ivee zna~i da se predvidi". Ova e edno od zlatnite pravila za sekoja vlast vo smisla na kontinuitetot na edna dr`ava. Vlasta treba da predviduva ne samo kusoro~no (do edna godina), ili srednoro~no (5-10 godini), tuku i da se trudi da predviduva na dolgi pateki za vo podale~na ili za mnogu dale~na idnina. Dene{nite golemi sili se takvi me|u drugoto i zaradi taa predvidlivost za idnite generacii i za idnata sudbina na svojata nacija. Tie predviduvawa vo najdobriot slu~aj ne se samo napraveni nadvor od dnevopoliti~kite vistinski ili imaginarni potrebi, tuku se nadvor i od ideolo{kite ramki - se raboti za idnite pokolenija, za dobroto na svojata nacija.

Postojat dve vizii vo smisla na idninata na ova ~ove{tvo: pesimisti~ka i optimisti~ka. Pesimisti~kata bi bila od tipot na ko{marite opi{uvani od del od nau~nofantasti~nata literatura- op{ta beda, regresija, katastrofalna polucija na vozduhot, na zemjata, na vodite. U`asni vojni, tiranii, diktaturi, itn. Od nekoi dene{ni indicii mo`e da se zaklu~i deka takvata idnina e vozmo`na. Se ustanovuva s# pove}e regresija, dekadencija vo obi~ni, sekojdnevni domeni, no i vo `ivotno va`niot domen na naukite (medicinata, pravoto, kulturolo{koto ramni{te na naselenijata, itn.), iako od druga strana vo nekoi od tie poliwa na aktivnost se dobivaat i mnogu dobri rezultati, no ovie ne bi trebalo da ja maskiraat drugata strana od medalot -"skrienata polovina od mese~inata".

Da nabroime i nekoi predviduvawa od optimistite, bazirani na nau~nite poznavawa od ovoj moment:

Primarsuvawe - rabota i letuvawa na ovaa crvena planeta, a i na zemjiniot satelit - Mese~inata. Vode~ki nacii vo ovoj, a i vo drugi va`ni domeni: Amerika, Japonija, Rusija, Evropejcite.

Na svetov }e `iveat deset milijardi lu|e. ]e ima samo mobilni telefoni, eden vid xebni kompjuteri so ekran i }e se upotrebuvaat kako "videofoni", kompjuteri, Internet, elektronska po{ta, gledawe videofilmovi. ]e se fabrikuvaat son~evi stratosferski avioni so golemi prozra~ni krila, {to }e mo`at da ostanat bez prekin vo let {est meseci na 20 kilometri visina i }e ja upotrebuvaat son~evata energija. Meteorolo{kite prognozi nema da se vr{at za samo nekolku dena, tuku za slednite tri godini, blagodarej}i na informaciite dobivani od okolu 150 sateliti. Otklu~uvaweto na svojot avtomobil i priklu~uvaweto na kontaktot }e se vr{at so otpe~atocite na prstite, {to kompjuterot vo kolata }e gi poznava oti se deponirani vo negovata memorija. Novi soznanija za beskrajno malite atomski ~esti~ki. Mnogumina }e rabotat od svojot stan, bez potreba fizi~ki da bidat prisutni na svoeto rabotno mesto. Po vodite }e ima plovni gradovi - ve{ta~ki ostrovi, a verojatno i podvodni naselbi. ]e bidat voskresnati mamutite, blagodarej}i na ADN (acidum dezoksiribonuklein - nositelot na naslednite osobenosti), dobien od zamrznat mamut najden vo Sibir. ]e se odi na odmor i vo orbitalni stanici-hoteli na okolu 500 km oddale~enost od Zemjata, a i na dlabokovodni ekskurzii so luksuzni podvodnici za civili.

Tutunot, va`en za Makedonija, }e bil zaboraven kako rastenie i, nekade vo tekot na 21-iot vek, }e po~nele da se proizveduvaat cigari od sinteti~ki hemiski supstancii kopirani od sostavot i osobinite na tutunot.

Osudenite, pu{teni uslovno na sloboda, nema da bidat zaboraveni: vo sekoj moment }e bidat sledeni od policijata preku nivnite sopstveni o~i, vo koi, so hirur{ka intervencija, }e im se nasadele elektrodi i s# {to o~ite od subjektot }e gledaat, }e bide gledano i na ekranot od kompjuterot vo policijata.

Va`noto pra{awe za neutralizirawe na nuklearnite radioaktivni otpadoci }e bilo re{eno preku rabotata na specijalni bakterii otporni na beta i na gama-zra~ewata, }e gi transmutiraat opasnite materijali vo olovo.

So manipulirawe na genite }e se dobivaat gigantski ili smaleni `ivotni i rastenija (vo Rusija, {to raspolaga{e so odli~ni geneti~ari, no nivnata rabota be{e ko~ena od ideolo{ki pri~ini, za vakvi manipulacii sonuval i rabotel pred pove}e decenii poznatiot Mi~urin).

Dokolku ne se pronajde druga, sega nepoznata energija, vo vselenata }e se kaptira son~eva energija i }e se upotrebuva vo industrijata, a i za potrebata na gradovite.

Vo ovie futurolo{ki nau~ni predviduvawa, {to se pravat vo predve~erieto na sledniot vek {to matemati~ki zapo~nuva so godinata 2001, a ima i hipotezi kako onie {to }e gi nabroime sega i za koi postoi visoka verojatnost nekoi od niv da bidat navistina konkretizirani:

Postepeno naseluvawe na nebesnite tela od ovoj son~ev sistem (planeti i mese~ini) }e bide so Mars na vidno mesto, zatoa {to e sli~en na Zemjata, a ima i zamrznata voda pod svojata kora. Osven toa negovata privle~na sila, te`ata, e bliska na zemjinata. Problemot za vakvite migracii e pogonot, zatoa {to so sega{niot se postignuva brzina od 20 km/sek, a taa ne e dovolna bidej}i, na primer, do najbliskata yvezda na ovoj son~ev sistem, Proksima na Kentavrot, bi se patuvalo sto godini! Se eksperimentiraat jonski motori so koi bi mo`elo da se dostigne brzina od 1.000 km/sek, a i so motori so nuklearna fisija ili fuzija, no ovaa poslednava zasega na{ata nauka ne znae da ja kontrolira.

Nekoi nau~nici odat u{te podaleku i predviduvaat deka vo tretoto iljadaletie }e se najde na~in za brzo patuvawe niz vselenata (so upotreba na antimaterija, ili na drugi na~ini). Taka lu|eto od Zemjava }e po~nat da se selat niz ovaa galaksija i }e se naseluvaat na razli~ni planeti od drugi son~evi sistemi (planeti sli~ni na Zemjava statisti~ki e presmetano deka ima vo ovoj mle~en pat od 50 do 100 milioni).

Za pomale~ki, a i podale~ni patuvawa vo vselenata zasega postojat nere{eni zdravstveni problemi zaradi dolgoto prestojuvawe vo beste`inska sostojba: zgolemuvawe na arteriskiot krven pritisok, atrofija na muskulite, osteoporoza, te{kotii vo odr`uvaweto na ramnote`ata pri koordinirawe na dvi`ewata na ~ovekot. Za edna godina pominata vo beste`inska sostojba, rabotnikot vo vselenata, bi trebal potoa da zeme odmor od tri godini, za zdravstveno da se oporavi (spomnatite te{kotii se povratni, a ne definitivni). Zaradi toa se bara na~in da se stvori ve{ta~ka te`a, bliska na zemjinata.

Denes sekoi osumnaeset meseci se javuvaat novi kompjuteri, mnogu poperformantni od minatite. Zna~i lesno mo`e da se zamisli deka kompjuterite na 21-iot vek, sosema }e se razlikuvaat od sega{nite. Sistemot na kombinacii me|u 1 i 0, {to se upotrebuva sega, bi bil smesten so kvantumi, vrz baza na mehanikata na kvantumite. Taka, so pomo{ na mehanikata na kvantumite rabota {to sega{nite kompjuteri so maka bi ja izvr{ile vo tek na pove}e iljadiletija, }e se svr{i za samo nekolku meseci! Sepak, op{to mislewe na nau~nicite e deka nitu edna ma{ina ne mo`e da go nad-mine ~ove~kiot mozok i negovite kletki - nevronite.

Me|u vode~kite istra`uva~i vo naukite se amerikanskite. Vo istra`uvawata za prodol`uvawe na ~ove~kiot `ivot, usporuvawe ili zapirawe na stareeweto, isto taka imaat niza amerikanski nau~nici. Nekoi od niv tvrdat deka koga ~ovekot ne bi stareel, bi mo`el da `ivee do 1.200 godini. Zasega ambicijata e da se duplira dolgove~nosta, me|u drugoto, so pomo{ na dopolnitelni hrani na obi~nata, a i na lekovi. Se misli deka za toa da se postigne vo pra{awe e samo vremeto - izvesen broj godini za istra`uvawa. Eden amerikanski nau~nik odi u{te posmelo i podaleku vo tie predviduvawa izjavuvaj}i deka so postojano regenerirawe na site tkiva vo organizamot, preku "obesmrtuvawe" na t.n. kletki-matrici, blagodarej}i na dodavawe na enzimot telomeraza, "vo slednite pedeset godini progresivno }e se postigne besmrtnost na ~ovekot". No, drugi istra`uva~i se skepti~ni i nivnata ambicija e da mu osigurat na ~ovekot osumdesetina godini ubav `ivot, t.e. bez golemi i seriozni zdravstveni te{kotii, intelektualni i fizi~ki. Ima nau~nici koi mislat deka stareeweto e proces {to mo`e da se izbegne, bidej}i toj proces na stareeweto zavisel od hormonski faktori, a i od okolinata na ~ovekot.

Vojni, katastrofi...

Nekoi predviduvaat deka vo prvite dve-tri decenii na sledniot vek }e imalo vojni i drugi sudruvawa, a i prirodni katastrofi, mnogubrojni cikloni. Pri~inite: problemot za voda i ekologijata. Denes pove}e od edna milijarda lu|e stradaat od nemawe voda za piewe. Osumdeset procenti od bolestite vo nerazvienite zemji se posledica na nedostigot na voda.

Zagri`uva~ki e i problemot na dezertifikacija preku uni{tuvaweto na {umite, kako na primer vo Amazonija koja e beliot drob na ovaa planeta. Osven toa, drug golem problem e "efektot na staklena bav~a" zaradi polucijata na atmosferata so {to temperaturata na Zemjata postojano se zgolemuva, mrazot na polovite se topi, povr{inite na moriwata i na okeanite se izdigaat. Glavni pri~ini za toj fenomen se ne~istotiite isfrleni od industrijata, od centralnoto greewe, so proizvodi na nafta, se pomnogubrojnite avtomobili, itn. Dokolku taa pojava prodol`i, se odi kon ekolo{ka katastrofa.