Mileniumsko otkritie vo Makedonija

ADAM OD GOVRLEVO

Pi{uva: Andrej LOLEVSKI

  • Figurata koja se datira me|u 4-ot i 3-ot milenium (4000-3000 godini pred Hrista), }e zazeme antologisko mesto vo svetskata arheolo{ka nauka
  • Dali sega treba da bideme presmeli i da se pra{ame - Tuka li se prapo~etocite na Biblijata, delot kade se govori za sozdavaweto na `enata (Eva) od ~ovekovoto rebro (potenciranite rebra na figurata) ili kaj Vaviloncite, Egipjanite, Grcite

Ona {to sme denes, go dol`ime na ona {to bevme porano! Ottamu e i dilemata - A {to bevme porano? Ili, koi se na{ite prapo~etoci vo paleolitot i civilizaciski dostreli vo 5-3 milenium vo neolitot? Koi se i kakvi ni se kulturnite dostreli vo toj period? Postoi li kontinuitet so bronzenoto i `eleznoto doba, so trebeni{kata kultura, so visokite kulturni dostreli na anti~kite Makedonci, Aleksandar Makedonski i {ireweto na makedonskata kultura? Ili podocna, so ranata pojava i {ireweto na hristijanstvoto i na slovenskata pismenost?

Ako ima povrzanost, toga{ zo{to ja ima! I zo{to vakvata duhovna dimenzija i visoki kulturni dostreli se pojavuvaat tokmu vo Makedonija? Odgovor na ovie enigmi, osobeno za periodite koga nema pismeni izvori, davaat arheolozite.

Ottuka i ne treba da n# ~udat senzacionalnite arheolo{ki otkritija, koi mo`ebi ne sme podgotveni da gi prifatime, kako {to e neodamne{noto otkritie na neolitskata figura od rakovoditelot na iskopuvawata nare~ena "Adam od Govrlevo".

Da be{e ovaa figura otkriena vo Germanija ili vo Britanija, ne samo {to }e be{e okarakterizirana kako mileniumski naod, tuku }e pretstavuva{e senzacija so koja i nie preku mediumite }e bevme bombardirani!

PANDAN NA SUMERCITE

[to otkri arheologot Milo{ Bilbija od Muzejot na grad Skopje vo skopskoto seloto Govrlevo i {to vsu{nost pretstavuva ovoj naod?

Kraj seloto Govrlevo, na lokalitetot Cerje, se nao|a edna od 10-te neolitski naselbi registrirani vo skopskata kotlina. Po petnaesetgodi{na pauza, godinava prodol`ivme so istra`uvawata, i pokraj preostanatite naodi, ja otkrivme ovaa glinena ma{ka figura, edinstven vakov poznat naod vo svetot, veli arheologot Bilbija.

Figurata koja se datira me|u 4-ot i 3-ot milenium (4000-3000 godini pred Hrista), }e zazeme antologisko mesto vo svetskata arheolo{ka nauka.

Ako se preneseme vo vremeto na neolitot, vo tie uslovi na `ivot i na toga{nite sfa}awa, se pra{uvame koja bila pri~inata {to toj na{ neolitski ~ovek, izvajal glinena ~ove~ka figura. Toa e edna prekrasna umetni~ka tvorba i na nea prika`al pove}e atributi so koi sakal ne{to da iska`e, a site atributi pritoa da bidat revolucionerni? Vnimavajte, govorime za periodot koga vo Mesopotamija s# u{te se nikulcite na razvitokot na prvata poznata civilizacija vo svetot - Sumerskata, oddale~ena od na{eto Govrlevo iljadnici kilometri!

Glinenata figura pretstavena e vo sede~ka polo`ba, so navednat grb, na koj se gledaat pr{leni od 'rbetot i rebra! Figurata ima i drugi za~uduva~ki atributi - vovle~en stomak na koj e postaven predimenzioniran papok i korenot na ma{ki polov organ vo erekcija. Avtorot na ovaa figura odli~no ja poznaval anatomijata, a osobeno dvi`eweto na ~ove~koto telo, {to i za dene{nite umetnici pretstavuva ume{nost pri vajaweto.

Dosega vo Govrlevo i na preostanatite neolitski lokaliteti bea otkrivani i drugi zna~ajni naodi, kako {to se poznatite bo`ici, majki na plodnosta. No, tie se samo ~ove~ki figuri, odnosno stanuva zbor za `ena ili za ma`.

Tie se vsu{nost samo objekt so koj se iska`uva plodnosta, a prepoznatlivosta na ~ovek e samo popatna, veli Bilbija. "Adam od Govrlevo", kako {to ja narekov ovaa ma{ka figura, e vsu{nost alkata koja nedostasuva{e. Vo ovaa figura jasno se gleda artikulacijata na duhovnata dimenzija na ~ovekot koja dotoga{ nikade ne bila prika`ana. Toj pravi skulptura na ~ovek koj ne e simbol, ne e objekt, tuku ~ovek kakov {to go sozdal Gospod, pravej}i transmisija na ~ove~koto i bo`enstvenoto, vmetnuvaj}i go pritoa duhot. Stanuva zbor za edna revolucija vo neolitot, koga ~ovekot se postavuva nad prirodata i go nao|a svoeto zna~ewe kako ~ovek. Seto ova se slu~uva na preminot me|u krajot na neolitot i po~etokot na metalnoto vreme, kako pokaz za menuvawe na misleweto, a seto ova mo`e da go voo~ime preku tolkuvaweto na atributite.

MO]TA NA PROSTOROT

Kultot na plodnosta, koj bil eden od glavnite kultovi vo neolitot, ovdeka za prv pat e pretstaven preku ma{ki polov organ {to go ozna~uva pojavuvaweto na ma{kiot princip (namesto dotoga{noto pretstavuvawe na `enskiot princip). Negovoto soznanie za duhot, negovata duhovna dimenzija, poradi {to figurata e mileniumski naod, se gleda od: vovle~eniot stomak koj go ozna~uva procesot na vdahnovuvaweto, papokot koj go simbolizira primaweto na svesta (duhovnata dimenzija) i grbot so naglasenite pr{leni i rebra {to go ozna~uva vleguvaweto na `ivotnata energija, koja znaeme cirkulira preku 'rbetot.

Seto ova govori deka na{iot neolitski ~ovek e svesno su{testvo, koj se izdiga nad animalnite strukturi, potenciraj}i ja negovata duhovna dimenzija. A ako ovaa ma{ka skulptura go poka`uva vnesuvaweto na duhovnite vrednosti vo praistorijata i ako go prestavuva izvorot na civilizaciskata artikulacija na mislite na ovoj prostor, se nametnuva pra{aweto za nejzinoto podocne`no vlijanie, objasnuva Bilbija. Dali sega treba da bideme presmeli i da se pra{ame - Tuka li se prapo~etocite na Biblijata, delot kade se govori za sozdavaweto na `enata (Eva) od ~ovekovoto rebro (potenciranite rebra na figurata) ili kaj Vaviloncite, Egipjanite, Grcite. Dali pokrenuva~kata misla kaj niv trgnuva od ovie prostori, pa tie svoite bo`estva gi pravat so ~ove~ko lice ili preku totemi ja spasuvaat du{ata?

I prostorot od kade poteknuva figurata e isklu~itelen. Na samo tri km. od Govrlevo se nao|a Matka. Znaeme {to zna~i zborot Matka, koj e praslovenski zbor za utroba, koj ka`uva od kade sme poteknale. Vo Matka e otkriena i paleolitska pe{tera. Seto ova mo`e da poso~i deka na ovie prostori se zarodila na{ata civilizacija. Vo blizina na Govrlevo, vo seloto Jabolce, e pronajdena i poznatata Dionisova glava so isklu~itelna umetni~ka vrednost. Najnovata potvrda za mo}ta na ovoj prostor, po najsovremenite tehni~ki istra`uvawa e postavuvaweto na satelitskata stanica kako najdobra mo`na telekomunikaciska lokacija! Seto ova go poka`uva istoto - mo}ta na prostorot.

Koja bila pri~inata za pojavata i osoznavaweto na duhovnata dimenzija na neolitskiot ~ovek, dali na ovie prostori treba da gi barame korenite na na{ata civilizacija i koe i kakvo e navistina podocne`noto vlijanie od pojavata na ovaa figura? Za re{avaweto na ovie i na drugi mnogubrojni dilemi i tezi svrzani so ovoj mileniumski naod, ostanuva da se dobijat vetenite sredstva so koi bi se doistra`il lokalitetot na koj Milo{ Bilbija o~ekuva da gi pronajde preostanatite delovi na figurata, cela figura, ili drug nov milenumski naod.