Koga tatne`ot na tapanot }e se pretvori vo molk

POSLEDNATA "GALI^KA SVADBA" NA ZENGO RAMIZ

Pi{uva: Filip VASILEVSKI

  • Po~ina na 73 godini, a zad sebe ostavi 60 gali~ki svadbi. I za poslednata svadba ovaa godina najde sila i neizmerna `elba, iako po edna te{ka operacija, da dojde na svojot jubilej - 60 gali~ki svadbi so svojata tajfa
  • Ironijata na sudbinata da bide u{te pogolema, nekolku dena po smrtta na Ramiz Zengo, vo Debar po~ina i negoviot dolgogodi{en prijatel, koj dvaesetina godini go pridru`uva{e na Gali~kata svadba, ^elik Kamina

Ovie denovi kako nezapirliva sudbina na edno postoewe, tatne`ot na tapanot na Zengo Ramiz, popularno nare~en majstor Ram~e, se pretvori vo molk, molk koj zasekoga{ go ottrgna od Mija~ijata, od negovoto rodno selo Gali~nik. Prestana da ~uka golemoto srce, originalnata du{a na negoviot tapan, koj folklorniot kolorit na makedonskata tradicija go razlea {irum Makedonija, a i po{iroko. Kako naslednik na poznatata debarska muzi~ka {kola za zurla i tapan na Majovci, verno i maestralno go prenese makedonskiot glas, da blesne kako iskonska du{a na cela Mija~ija i Reka.

Negovite ezgii s# u{te tleat i treperat po visokite ridovi na Bistra, Stogovo i Kr~in pri sekoja pomisla so kakvo majstorstvo odeknuva{e i se razleva{e tatne`ot na negoviot tapan. Nema{e raka ili du{a koja mo`e{e taka rafinirano da za~uka, da go prenese zvukot na "Te{koto" kako majstor Ram~e.

VE^NIOT TATNE@ NA TAPANOT

^esto }e go sretnev na ulica i povtorno neizbe`na tema: Mija~ijata i dali i ovaa godina }e u~estvuva na Gali~kata svadba. Najprvin }e se nasmee{e i blago }e mi odgovore{e: Filipe, dodeka vo mene s# u{te ~uka toa gali~ko srce, dodeka tatne`ot na tapanot me podmladuva, jas }e bidam tamu, na Petrovden. Toa i se slu~i. Zatre{ti povtorno negoviot tapan, povtorno se rasprska taa ista pesna, taa ista nenadminatost na edno majstorstvo, no za `al za posleden pat. Po~ina na 73 godini, a zad sebe ostavi 60 gali~ki svadbi. I za poslednata svadba ovaa godina najde sila i neizmerna `elba, iako po edna te{ka operacija, da dojde na svojot jubilej - 60 gali~ki svadbi so svojata tajfa, da za~uka so svojot tapan, da gi pre~eka mlado`encite, svatovite, da ja raspuka ta`nata ezgija, na "Te{koto", na "Nevestinskoto" i sekoga{ so dlaboka du{a i blagorodno srce.

Pri poslednata poseta vo negoviot dom vo Debar zaedno so gospodinot Tomo ^alovski nekade kon sredinata na juli ovaa godina, ta`no se prisetuva{e na izminatite godini od svadbite vo Gali~nik, celo vreme gi prebaruva{e starite sliki i videokaseti koi go ovekove~ija nego i celata Mija~ija i Reka, kako najgolem ambasador na makedonskata etnomuzika. Neizmerno mu be{e milo {to na poseta mu do{ol gali~anecot Tomo, i sakaa ne{to na mija~ki da si pomuabetat. Popatno }e re~e{e deka silata mu e pri kraj i deka ako ja pomine i ovaa svadba }e bide ubavo, }e imame mo`nost pak da se vidime vo Gali~nik. Go zapra{av dali e umoren, dali mu nedostiga energija, a toj tivko mi odgovara{e: A bre Filipe, site go slu{aat zvukot na tapanot, a jas mu ja slu{am negovata du{a, go ~uvstvuvav. Zatoa, koga sum na svadba vo Gali~nik nikoga{ ne sum umoren i sekoga{ imam energija. Po ovogodi{nata Gali~ka svadba dojde kaj mene vo kancelarija i mi re~e deka dobil na podarok videokaseta na koja e toj snimen i deka e toj glavniot junak i deka tatne`ot na negoviot tapan }e `ivee ve~no. Sega i po mojata smrt, re~e, jas dovolno ja proslaviv mija~kata i voop{to makedonskata muzika, milo }e mi bide ako nekoj mene me odmeni i trgne po mojot pat.

PISOKOT NA ZURLATA

Pred vistinata i bogovite mol~at, taka }e zapi{at starite Grci, a nie }e dodademe deka vistinata e Ramiz Zengo-majstor Ram~e, koj ve}e ne e me|u nas, no sepak ostanuva zaedno so nas, bidej}i tatne`ot na negoviot tapan e tuka vo nas, pokraj nas i zasekoga{ izvor na inspiracii i me~taewa za edno ubavo vreme i nezaborav.

Zatoa, dobrite dela ostanuvaat vo istorijata kako patokaz za idnite generacii, kako simbol na edno makedonsko neotkorenuvawe. Zvukot na negoviot tapan i denes e~i vo mnogu dobronamerni srca koi go poznavaat nego i negoviot tapan. Toj tivko proe~uva niz Bistra, Stogovo i Kr~in, pokraj Reka, pokraj Mija~ija do Debar vo negoviot ve~en dom, kako simbol na edno majstorstvo koe e nepovtorlivo, koe zaslu`uva ve~en pe~at na edno vreme, vreme koe go odbele`a majstor Ram~e.

Ironijata na sudbinata da bide u{te pogolema, nekolku dena po smrtta na Ramiz Zengo, vo Debar po~ina i negoviot dolgogodi{en prijatel, koj dolgi godini go pridru`uva{e na Gali~kata svadba, (pove}e od dvaesetina godini), ^elik Kamina, fenomenalen zurlaxija, koj kako rekanski plod na ova podnebje, zableska tivko na ova zapadno nebo, a pisokot na negovata zurla mnogumina }e ja pametat u{te dolgi godini i decenii. Znae{e originalno da re~e: Jas mo`ebi ne sum mnogu pismen i slatkore~iv, no za mene pi{uva, ka`uva i zboruva mojata zurla. Ima{e samo 53 godini.