KOJ LA@E TOJ I KRADE

No, {ala na strana, vo slu~ajov se raboti za mnogu seriozni raboti koi sekojdnevno gi ~itame vo na{ive vesnici, deka politi~arive zemaat nepravilno golemi provizii, deka se prefrluvaat pari od buxetot bez pokritie i razni drugi kriminalni malverzacii. Sumite za koj se zboruva vo ovde{nite vesnici se tolku golemi, da duri mi e stram da gi spomenam. Koga bi bilo i deset procenta od toa to~no, jas bi se otka`al od ovaa dr`ava i ne bi sakal vo nea da `iveam. Se raboti za sumi, koji i ovoj siroma{en narod ne mo`e da gi podnese i koi prestavuvaat bankrot na dr`avata.

Jas `iveev i rabotev pove}e od dvaeset godini vo Germanija i veruvajte koga }e se doka`e{e na nekoj politi~ar da zel provizija ili proneveril nekoj pari, pa makar toa bila i edna marka, toj politi~ar mora{e ekspresno da si podnese ostavka. Ovde kaj nas ~itame i slu{ame za bezbroj primeri, na nikogo ni vlakno kosa od glavata ne mu fali. Da spomenam samo, kancelarot Kol padna samo zaradi toa {to zemal donaci od privatni firmi za partijata CDU, bez da gi oficialno prijavi i oporezi. So drugi zborovi on ni{to li~no ne stavil vo svojot xep, tuku site pari gi stavil na partisko konto kako pomo{ za pobeda na izborite. Toa Germanskite bira~i ne mo`ea da mu go prostat, bidej}i se ~ustvuvaat izmanipulirani na izborite.

A zamislete kako e kaj nas, politi~arite ne samo {to ne gi davaat na partijata tuku gi stavat parite vo svoi xebovi i nikomu ni{to, "POJEO VUK MAGARCA" velat Bosancite.

Ova kaj nas se tolerira, zatova {to kaj nas ne funkcionira pravnata dr`ava, tuku kaj nas va`i zakonot: KADIJA TE TU@I, KADIJA TE SUDI. Od ovde proizleguva deka javniot obvinitel ne treba da bide predlo`uvan i biran od parlamentot, tuku od eden svoet na juristi bez nikakvi politi~ki obele`ja.

Kaj nas pozicijata, odnosno vladata go predlo`uva, parlamentot gi izbira konkretno vo na{iov slu~aj, pozicijata e za, opozicijata i protiv i se razbira tuka ne mo`e da o~ekuvame da javniot obvinitel ne bide partiski. Toa zna~i u{te vo samiot start ovaa vlada se otka`a od pravnata dr`ava. [to se odnesuva do sudstvoto, jas pove}e veruvam na eden selski sudija, otkolku na vi{iot sud ili ustavniot sud. Imeno kolku e sudot povisok, tolku e toj sud priklonet kon vladata, odnosno ponezavisen.

Vo stvarnost bi trebalo da bide obratno. Vo Germanija koga zaseda vrhovniot ili ustavniot sud od 12 sudii, obi~no doa|a na presudata i nadle`niot minister i on e tolku mal vo toj slu~aj, da edvaj mo`e{ da go zabele`i{ na klupata me|u prisutnite slu{ateli. Vladata se pokoruva na sekoja odluka na vrhovniot sud i nema nikakvo vlianie vrz nego.

Ovde kaj nas pred kratko vreme vo slu~ajot Zloku}ani, vrhovniot sud glatko i ekspresno e otfrli `albata na sopstvenikot na sru{enite vili, kako da celata krivica le`i vrz nego. Vo slu~ajot se pra{ame?, kade bila dr`avata celi dve godini dodeka se gradele tie vili. Zo{to dr`avata ~ekala prvo dve godini da se izgradat, pa posle ekspresno so buldo`eri da gi ru{i do temel. Pri samoto ru{ewe e nanesena dvojna {teta na arheolo{kiot lokalitet. Edna{ pri gradeweeto na temelite i vtor pat pri ru{eweto na temelite.

Slu{ame deka sopstvenikot na vilite vo Zloku}ani }e se `ali na Evropskiot sud vo Strazburg, zaedno so sopstvenikot na vesnikot START, zaradi ru{eneto na negovite stanovi.

Denovive se slu~i u{te eden nemil nastan, koj mnogu }e i na{teti na Makedonskata nadvore{na politika. Imeno, vo istiot den koga vo Skopje se odr`uva{e parastosost vo crkvata sveti Dimitrija za Bugarinot Vlado ^ernozemski, novozibraniot presedatel na Srbija Ko{tunica, polo`i venec vo muzolejot na Oplenac, na grobot na ubieniot kral Aleksandar. Ne{to polo{o ne mo`e{e da se slu~i na Makedoncite vo kolku sakaat podobruvawe na odnosite so Srbija. Vakvo ne{to mo`e{e da dozvoli samo edna vlada koja nema politi~ki instikt, ili vlada koja saka vlo{uvawe na Makedonsko-Srpskite odnosi.

Poznato e deka Ko{tunica e golem monarhist, prijatel na kralskiot dvor vo London, na ~ija pokana denovive dojde i Kralot Aleksandar II i se o~ekuva naskoro da se preseli vo svojata rezidencija na Dediwe, Beliot Dvor. Polo{ potez protiv podobruvaweto na odnosite so demokratska Srbija ne mo`e nitu da se zamisli, a ovaa Vlada go napravi. Koga cela Evropa saka dobri odnosi so demokratska Srbija, nie go minirame toj proces.