DETSKATA ASTMA FINANSISKI TOVAR

Ima deca koi imaat predispozicija da reagiraat alergi~no na odredena iritacija, no sekoe dete ne mo`e da dobie astma. Detskata astma se javuva naj~esto od pettata do 15-tata godina i dokolku mu se pomogne navreme, so tekot na vremeto, koga deteto }e stane imunolo{ki zrelo se dobivaat efekti na izlekuvawe bez posledici. Za razlika od detskata astma, astmata kaj vozrasnite mo`e da se stavi samo pod kontrola.

Prof. d-r Qup~o Nikolovski, {ef na Oddelenieto za akutni i respiratorni zaboluvawa i {ef na oddelenieto za toksikologija pri Klinikata za detski bolesti - Skopje, gi poso~i nadvore{nite i vnatre{nite alergeni koi ja vlo{uvaat bolesta koi treba da se eliminiraat, a na koi lekarite obrnuvaat vnimanie.

Kako prvo, vo doma{nata sredina toa se mikrokrle`ite koi gi ima vo sekoj dom i koi se krijat po }o{iwata od sobite, vo kilimite, vo tekstilnite debeli materii kako {to se zavesite, prestilkite, postelninite itn. Tie pretstavuvaat `estoki alergeni koi te{ko se eliminiraat. Roditelite se obiduvaat so tresewe na materiite da se oslobodat, no tie ne znaat deka na toj na~in se zgolemuva nivnata koncentracija vo vozduhot {to go di{e deteto. Vo semejstvoto koe ima pove}e ~lenovi, a `iveat vo mal prostor vo koj deteto naj~esto prestojuva vo kujnata kade se prigotvuva hranata, vlagata {to isparuva go iritira respiratorniot trakt, taka {to u{te pove}e mu se ote`nuva di{eweto na deteto. Isti se i posledicite od tutunskiot ~ad. Toj ima nad 100 toksi~ki supstanci, a {est od niv ja vlo{uvaat astmata, kako i upotrebata na razni sprejovi, dezodoransi i sli~no, veli d-r Nikolovski.

Na nadvore{nite alergeni, kako {to se industriskite zoni, soobra}ajot, temperaturata, ladniot i vla`en vozduh, smogot, visokiot barometarski pritisok, ~adot, maglata ({to vo Skopje i toa kako gi ima) decata vo urbanite sredini, za razlika od decata koi `iveat na selo, se pove}e izlo`eni.

Denes postojat nekoi hemiski materii, sprejovi, aparati koi{to go ubivaat krle`ot koj negativno vlijae vrz bolnoto dete, no tie se mnogu skapi, pa ottuka edinstvena preventiva na roditelite od ovoj krle` e {to po~esto da gi provetruvaat prostoriite i {to e mo`no pove}e da se oslobodat od krzneni i drugi materii, kako i da se otka`at od ~uvawe na doma{ni milenici.

Od rastitelniot svet, decata najmnogu stradaat od polenot, od borot, dabot, jasenot, brezata, lipata koi{to gi ima mnogu i od niv deteto najmnogu treba da se ~uva vo april, maj, juni i juli koga tie cvetaat, a isto taka i od trevata.

Astmata i alergi~nite zaboluvawa na decata, so koi se preplaveni na{ite bolni~ki oddelenija, prestavuvaat ne samo medicinski, tuku i golem socio-ekonomski problem. Lekovite koi se upotrebuvaat vo terapijata protiv akutnite napadi na astmata se mnogu skapi. Spored nekoi grubi procenki, mese~noto le~ewe na dete so astma e nad 100 germanski marki {to, dokolku se zeme predvid `ivotniot standard na naselenieto, sekako e mnogu, veli d-r Nikolovski. Tro{ocite se zgolemuvaat, bidej}i lekovite {to se za astma ne se davaat ednostavno, so piewe. Za niv potrebni se i posebni aparat~iwa, dodatoci, nebolajzeri, aparati za kontrola na astmata itn., a seto toa vleguva vo osnovnata cena na lekot.

Decata so astma se mnogu nakloneti na infekcii, taka {to se prinudeni ~esto da se hospitaliziraat, a so toa decata se izlo`uvaat na sekundarni hospitalni infekcii. Za da se le~i taa infekcija potrebna e edna nova farmakolo{ka grupa lekovi, taka {to lekuvaweto od ovaa bolest stanuva u{te poskapo. Seto toa pa|a na tovar na roditelot na deteto. Kade {to ima dete bolno od astma semejstvoto ekonomski se optovaruva. Od buxetot koj{to e namenet za osnovnite `ivotni potrebi, sega vleguva nov zadol`itelen tro{ok koj navistina e golem tovar za semejstvoto. Del od tie tro{oci gi kompenzira op{testvoto, no so zadocnuvawe, taka {to roditelot prvo treba da plati, pa potoa Fondot da odobri sredstva, a Fondot po pravilo nema pari, taka {to roditelite se otka`uvaat od ~ekawe na tie sredstva.

Nie lekarite, iako imame `elba i dol`nost ni e da im pomogneme na roditelite, sepak sme nemo}ni. Ne sme socijalni rabotnici, ne sme socijala, no vo vakva sostojba nie morame na roditelot da mu ka`eme vo {to se sostoi terapevtskata dijagnosti~kata procedura, veli d-r Qup~o Nikolovski. Na po~etokot zadol`itelno e hospitalizirawe za da se napravat site laboratoriski metodi, potoa sleduvaat terapiskata procedura, po~etni kontroli. Nekoi od niv, ne mo`ej}i da go izdr`at toj finansiski tovar, pravat edna golema gre{ka baraj}i lek od lu|e koi se zanimavaat so alternativna medicina. Taka, od toa {to e skapo i sofisticirano, doka`ano, lu|eto begaat vo poevtini metodi i ne znaej}i ja vlo{uvaat prognozata na astmata. Potoa se javuva potreba povtorno da se hospitaliziraat, no toga{ bolesta e vo poodminata faza, dobiva hroni~en karakter, se javuvaat komplikacii od astmata i lekuvaweto vo toj slu~aj e mnogu pote{ko.