SOCIJALISTI^KI REBALANS

Predlogot za koj ima{e zabele{ka od odreden broj ministri vo celost be{e usvoen, izjavi ministerot za finansii, Nikola Gruevski, no otkako objasnivme deka so nieden rebalans ne mo`e da se re{at site problemi vo dr`avata i da se realiziraat site proekti i idei.

Makedonskite parlamentarci go usvoija predlogot na Vladata za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot na Republika Makedonija za 2000 godina. Pojdovna osnova za izmenite i dopolnuvaweto na Buxetot pretstavuvaat promenite koi nastanaa so Zakonot za organizacija i rabota na organite na dr`avnata uprava vo smisla na organizacionata postavenost na dr`avnata uprava, dogovorenata makroekonomska politika vo prvite sedum meseci od godinata, o~ekuvawata do krajot na godinata, kako i odnosite so MMF i izvr{uvaweto na Buxetot na RM vo prvite osum meseci od godinata. Postojniot Buxet, Sobranieto na RM go donese na 29.12.1999 godina na vkupno ocenet iznos na izvornite prihodi od 46.961 milioni denari, deficit od 4.033 milioni denari i vkupno utvrdeni rashodi na iznos od 50.994 milioni denari.

Vo prvite osum meseci od godinata, vkupno ostvarenite prihodi iznesuvaat 40.530 milioni denari, ili 79,48 otsto od planiraniot iznos. Ostvarenite prihodi se pogolemi za iznos od 9.014 milioni denari, ili za 28,60 otsto na ostvarenite prihodi za prvite osum meseci od prethodnata godina. Pooddelni izvorni prihodi se ostvareni kaj Danokot na promet i Danokot na dodadena vrednost, vo iznos od 11.089 milioni denari, odnosno 114,32 nasto vo odnos na planiraniot iznos. Registriran e prihod kaj personalniot danok vo iznos od 6.887 milioni denari ili 68,65 otsto od planiraniot, kaj danokot na dobivka ostvaren e prihod vo iznos od 2.209 milioni denari, odnosno 84,53 otsto, kako i kaj akcizite ostvaren e iznos na prihod od 8.124 milioni denari od planiranite. Registrirano e i ostvaruvawe na prihod kaj izvoznite dava~ki i taksi, nedano~nite prihodi, tekovnite donacii od stranstvo, (patem ka`ano koi voop{to ne bea planirani vo Buxetot), kaj drugite danoci koi ne se klasificirani na drugo mesto, kako i kaj zadol`uvaweto kaj me|unarodnite razvojni agencii. So predlogot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Buxetot, Vladata ocenuva deka do krajot na ovaa godina }e se ostvarat prihodi od vkupen iznos od 64.771 milioni denari, {to pretstavuva zgolemuvawe vo iznos od 13.777 milioni denari ili za 27,02 otsto vo odnos na planiraniot prihod.

[to se odnesuva do rashodite, vo tekot na prvite osum meseci, po nameni i korisnici, tie se izvr{uvaa vo ramkite na iznosite utvrdeni so Buxetot, so naglaseni nastojuvawa da se obezbedi pogolema buxetska disciplina kaj korisnicite na sredstvata. Spored Predlogot, rashodite do krajot na godinata se ocenuvaat vo iznos od 57.701 milioni denari {to pretstavuva zgolemuvawe od 6.707 milioni denari. Dokolku se napravi sporedba me|u ocenetite prihodi koi Vladata planira da gi ostvari do krajot na godinata vo iznos od 64.771 milioni denari i ocenetite rashodi planirani vo iznos od 57.701 milioni denari, mo`e da se konstatira deka }e bide ostvaren suficit vo iznos od 7.070 milioni denari. Spored revidiranata fiskalna politika, del od suficitot vo iznos od 2.690 milioni denari }e bide uplaten na eksternata smetka za otplata na stranski krediti vo 2001 godina, a ostatokot od 4.380 milioni denari }e imaat tretman na za{teda koja }e se koristi za podobruvawe na likvidnosta na Buxetot za narednata godina.

Spored ministerot Gruevski, so rebalansot }e se izvr{i finansirawe od buxetskite sredstva vo programata za namaluvawe na siroma{tijata, za koja }e bidat potro{eni 817.000.000 denari prete`no naso~eni vo socijalata, zdravstvoto, obrazovanieto i izgradba na osnovna infrastruktura vo dr`avata. Najgolem del od suficitot ili 1.646.000.000 denari }e bidat nameneti za sopstvenicite na zarobenite devizi, t.e. sopstvenicite na dr`avni obvrznici. Na ime na kamata na istite }e bidat potro{eni 384.000.000 denari. Za nadminuvawe na problemite so docneweto na isplatata na nevrabotenite, Vladata }e odvoi 394.000.000 denari, a isto taka odvoeni se i sredstva za "penzionerskite" osum otsto vo visina od 454.000.000, za socijalcite odvoeni se 302.000.000 denari, za isplata na zaostanatite neplateni obvrski na buxetskite institucii kon stopanstvoto, 372.000.000 denari, kako i za korisnicite na detski dodatok }e bidat isplateni 139.000.000 denari. So raspredelbata na sredstvata od rebalansot na Buxetot, Vladata ima namera da go pretstavi noviot lik na Makedonija, kako moderna dr`ava naso~ena kon pretpriema{tvoto i biznisot, kon izvozot i razvojot, dr`ava koja mora da pretstavuva primer za site subjekti za disciplinirano izvr{uvawe na sopstvenite finansiski obvrski. So redovna i navremena isplata na sopstvenite obvrski, Vladata ja demonstrira re{enosta za podobruvawe na finansiskata disciplina vo zemjata. Preduslov za toa e zdrav i poln Buxet, vo koj site }e pridonesuvaat srazmerno na ekonomskata sila. DDV, spored Vladata, vo celost ja obezbedi taa cel.

Me|utoa, preduslov za dobroto finansisko rabotewe e po~ituvaweto na buxetskata ramnote`a t.e. izbalansiranosta na prihodite. Spored logikata na sovremenata buxetska polkitika, deficitot ili suficitot stanuvaat buxetski akcii koi proizleguvaat od potrebite na generalniot trend na stopanskite dvi`ewa. Vladata mora da e svesna za slu~uvawata vo stopanstvoto, a fakt e deka stanuva zbor za alarmantna sostojba vo makedonskata ekonomija. Prezentiraweto na frizirani podatoci i izjavite deka suficitot poteknuva od suzbivaweto na "sivata ekonomija", pretstavuva neuspe{en obid na Vladata da go afirmira svoeto "doma}insko rabotewe". Sostojbite od terenot govorat deka najgolemiot tovar po voveduvaweto na Danokot na dodadena vrednost go ponese obi~niot gra|anin kako kraen konsument na proizvodite od {iroka potro{uva~ka. Oddelni stopanski subjekti i zdru`enija koi bea pogodeni od dano~nata stapka pri primenata na DDV, pobaraa ukinuvawe ili namaluvawe na dano~nata stapka. Najglasni za osloboduvawe od danokot se zemjodelcite.

Baraweto za osloboduvawe na individualnite zemjodelci od DDV e od postar datum. Vladata na sednicata odr`ana vo maj donese zaklu~ok za namaluvawe na dano~nata stapka, pa duri i celosno osloboduvawe od odano~uvaweto na odredeni repromaterijali, neophodni za kvalitetno proizvodstvo na zemjodelski kulturi, izjavi liderot na Sojuzot na zemjodelcite, g. Veqo Tantarov. So voveduvaweto na DDV, nas individualnite zemjodelci Vladata n# vrati vo socijalizmot, bidejki vo toj period po 27 osnovi pla}avme razni dano~ni obvrski. Nie sme klasi~ni polna~i na Buxetot, bidejki vo izminatiot period od sproveduvaweto na Zakonot za DDV, po razni osnovi, imame uplateno na smetka na istiot 40 milioni germanski marki.

Sli~na e i sostojbata kaj Grupacijata za promet na motorni vozila i delovi kade {to proda`bata vo izminative {est meseci e drasti~no namalena. Golem pridones za vakvata sostojba ima vlijanieto na DDV, bidej}i spored va`e~kiot Zakon za akcizi, so stapkite od 25 i 55 otsto, so danokot optovaruvaweto }e se zgolemi za 20 otsto zatoa {to vo osnovicata se vklu~eni i akcizite.

Od industrijata za mleko od Bitola dobivme informacija deka pozitivno se implementira Zakonot za dodadena vrednost vo delot na realizacijata.

Edinstveno imame zabele{ka za primenata na dano~nata stapka od 19 otsto kaj ~okoladnoto mleko. Iako stanuva zbor za proizvod koj najmnogu go konsumiraat decata i 99 otsto vo osnovata e mleko, sepak toa e vo kategorija na proizvodi na visoka dano~na stapka, veli g. Pece Nikolovski, referent za marketing.

Sli~en e stavot na g. Metodija Manol~ev, komercijalen direktor vo "Evropa", Skopje. Nie gi po~ituvame site zakonski odredbi i nemame nekoja posebna zabele{ka okolu primenata na DDV, veli toj.

Spored informacijata od Zavodot za statistika na Republika Makedonija vo tekot na april vedna{ po voveduvaweto na DDV, najgolem del od proizvoditelite i trgovcite izvr{ija korekcii na cenite vrz osnova na novite dano~ni stapki. Vo idniot period ne se o~ekuvaat pozna~ajni korekcii na cenite nagore poradi vlijanieto na DDV. Ottuka, DDV pove}e nema da bide faktor na porast na cenite do krajot na godinata. Fakt e deka te{ko }e mo`e da se ubedi Vladata za skr{nuvawe od zacrtaniot reformski kurs. Namaluvaweto na dano~nata stapka kaj oddelna grupa proizvodi e politi~ka odluka, preku koja se o~ekuva da se pomogne kaj odredena kategorija na gra|ani. Pritoa, celosnoto osloboduvawe od danokot mo`e da go naru{i celiot sistem na odbitok na prethodnite danoci. Dodeka Vladata e zadovolna od efektite na primenata na DDV, i maka ma~i kade i kako da gi podeli sredstvata od rebalansot, oddelni stopanski subjekti se na marginite na dohodovnosta. Dali so raspredelbata na sredstvata od rebalansot, Vladata i Premierot }e uspeat da go amortiziraat ekonomskiot kolaps koj vleze vo makedonskoto stopanstvo i ekonomija na mala vrata?!