SRE]EN RODENDEN, PARLAMENTARCI

Pravej}i paralela na godinite koi izminaa, }e se navratime na najte{kite migovi od sovremenata makedonska istorija. Mototo be{e "da se bide ili ne". Da se opstane na krajot od najsuroviot vek ili da im go napravime merakot na nekoi na koi apetitot za nas s# u{te ne im stivnal. Toga{ treba{e mudrost, a ne sila, treba{e pamet, a ne avanturizam. Decenijava koja izminuva vo duhot na na{iot parlamentarizam be{e decenija na neizvesnost, strav, politi~ko sozrevawe, doka`uvawe na talentot i podgotvenosta za kompromisi. Ova be{e decenija na patrioti i predavnici, na kodo{i i {pioni, na srbomani i bugara{i, godini na pre`ivuvawe na Makedonecot i site preostanati, godini na duhoven udar vrz najsvetoto - imeto. Sepak, ostanavme oazata na mirot na korenitiot Balkan, ostanavme subjekt so respektabilni faktori vo me|unarodnata asamblea na narodi. Na kartata kolku zrno od afion, vo politikata zna~aen ~initel koj vode{e do mir i pomiruvawe koj so ni{to ne pridonese da se razgori nov naludni~av ogan na balkanskite prostori. Makedonija rabote{e na sopstvenata i na stabilizacijata na drugite. Toa e neosporen fakt. Iako sekoga{ toa ne ode{e vo nejzin prilog poradi dobropoznatite pri~ini, narodot be{e istraen. Trpe{e, gladuva{e i s# u{te trpi i gladuva. Gi ostavi koskite po plo{tadite za da pobara podobro utre. Vinata ja ima{e i odvnatre i odnadvor. I s# u{te ja ima. Sepak sme gordi na ona {to go pominavme. Barem na istrajnosta. Ramnote`ata se zadr`a, iako na stakleni noze. Osporuvani odnadvor, kazneti odvnatre.

Parlamentarcite n# ubeduvaa deka s# e mazno, deka crnoto e belo, deka krivoto e pravo. Narodot vo po~etokot veruva{e vo toa, no deneska slikata e sosema druga. Rabotite stojat poinaku. Gra|anite steknaa politi~ka kultura i etika vo sferata na pluralizmot, {to ne e slu~aj kaj politi~arite i partiskite juri{nici. Toa go potvrdija i Savo Klimovski i Tito Petkovski na sve~enata parlamentarna sednica {to se odr`a vo sabotata po povod 10-te godini od makedonskiot parlamentarizam. Za Klimovski partiite samo se obiduvaa da dojdat do vlasta, ne vodej}i smetka za misleweto na onoj koj gi izbral. Opozicijata re~isi sekoga{ se obiduva{e da se prika`e vo javnosta kako nositel na celata glasa~ka ma{inerija s# so cel da dovede do predvremeni parlamentarni izbori koi ne se ni{to drugo, tuku voved vo sobraniska i politi~ka kriza.

Sredinata na ovaa decenija be{e vo znakot na monoparlamentarizmot poradi bojkotot na opozicionite VMRO - DPMNE i DP vo vtoriot krug od parlamentarnite izbori. Za Tito Petkovski toa be{e udar za makedonskata demokratija. Sepak, ne e skromen da ja iznese i tezata deka posledniot sobraniski sostav e najslabiot od dosega{nite tri.

Retrospektivata na makedonskata pluralna decenija e razli~no gledana niz prizmata na partiskite opcii. Sekoj si go fali svoeto vreme kako cut na demokratskite dostignuvawa na ovaa dr`ava, obvinuvaj}i ja sprotivnata strana za sosema pogre{no vodewe, kako na vnatre{nata taka i na nadvore{nata politika. Komu da veruvate? Kade se argumentite i faktite? Vistinata e samo edna. Nea ja znae samo narodot. Onoj ist narod koj e razo~aran od site tie {to se falat i se udiraat v gradi. Ako politi~arot e sinonim na pravdata, demokratijata, progresot i intelektot, barem spored srednovekovnite misliteli i filosofi, za ovoj narod toa ne e taka. Za ovoj narod politi~arot, bez razlika na koja opcija & pripa|a, e sinonim na mafijata, kriminalot, agresivnosta, lagata.

Takvoto mislewe kaj narodot povikanite te{ko deka }e mo`at da go izmenat vo nekoe dogledno vreme, zatoa {to takvite epiteti s# pove}e im odgovaraat na stilot na nivnoto rabotewe. Pa, toa i samite si go priznavaat koga se prepukuvaat vo zakonodavniot dom. Toa se desette godini na makedonskiot politi~ki prostor. Tendenciite na vakvoto tempo i praktikuvawe na vlasta prodol`uvaat so nesmalena brzina.

Neskrieno, kako sosema normalna pojava na koja{to narodot ve}e naviknal i otrpnal, pove}e nikoj ne la`e. Direktno ili indirektno s# }e vi ka`at. Koj kolku zemal, koj kolku ukral i sli~no. Obi~niot rabotnik, zemjodelec, u~enik, student, selanec ili socijalec samo }e vi mavnat so rakata i }e vi re~at "batali gi, mi se povra}a od niv". 21 vek go do~ekavme so sedewe i nerabotewe, isto kako vo komunizmot, no razlikata e vo toa {to tamu so sedewe s# bi imalo, a vaka ni{to. 21 vek go do~ekavme bez nitu edna na{a fabrika. Do v~era sedevte vie tamu, a sega nekoj Grk ili Francuzin, Germanec ili Amerikanec }e go sobira kajmakot od va{ata deceniska pot. Moralo taka, za{to poinaku }e go nalutime MMF ili EU. Se ~udam na naivnosta na na{iot rabotnik koga igra ora vo krugot na ve}e predadeniot FENI, igra ora i se veseli deka stranec }e gi komanduva za 200 germanski marki, a profitot }e si go sobere toj za dobroto na svojot privaten biznis. E, narode, narode. Da ve vidam dali i po edna godina }e igrate oro vo fabrikata, ili }e pojdete pred Vladata za da mu gi odnesete snimkite od veselbata na Premierot i da go pra{ate "zo{to igravme?". Igravte za podobro, igravte od radost i od maka, a na krajot ve izigraa. Vladiniot orkestar, kako i po obi~aj, go sobira bak{i`ot od veselbata. Em najaden, em napien, em oparen. Rabotata e idealno zavr{ena. Operacijata uspe{na, pacientot mrtov. Ne se li svesni deka i tie se del od narodot, deka i tie do v~era bile kako nas? Zar go zaboravile svoeto minato? Zar zaboravile {to bile do v~era? Verojatno da, inaku ne bi go pravele ova. Me|utoa, deneska si, utre ne si. Vo nekoja bliska idnina minatoto mo`e da se povtori. Narodot veli: "Nikoga{ ne plukaj na stariot bunar". Kako i da e, site vodi se zatrueni i zamateni. Bistro ni{to nema. U{te mnogu bunari }e se kopaat, u{te mnogu pari }e se brojat. Edni xebovi }e bidat polni, drugi iskinati. Sepak sme pravna dr`ava. Trkaloto se vrti. Kako Gospod nikoj ne e. S# gleda, s# slu{a i s# vra}a. Nekomu pove}e, nekomu pomalku. Koj kako zaslu`il. Nikomu ne ostanuva dol`en. Toa na site treba da im bide jasno, ako navistina veruvaat vo toa kako {to izjavuvaat deka se hristijani, ~esni, skromni i sli~no. Edna laga, eden grev. Kantarot na zaslugite i zlodelata sekojdnevno meri i premeruva. Nema da fali nitu eden gram. Da ne se ~udime posle zo{to ova vaka, zo{to ova taka. Tortata za 10-godi{niot rodenden na parlamentarcite izostana, zatoa {to predvreme ja izedoa. Ja izedoa u{te na prviot rodenden, za drugite ne ostavija ni{to. Sega samo }e si ~estitaat i }e se gledaat. Do nekoja nova torta, ako Gospod ja dade.