Pove}e ne razgovaravme. Sekojrazmisluva{e vo sebe. Kultno mesto? Od kade takva pomisla, si rekov. Naokolu nema ni crkva, ni grobi{ta nitu pak postoi obi~aj svrzan so ova mesto. Da, si rekov. Mo`no e. Toj kult mora da e dosta star {tom lu|eto od "ponovo vreme" ne go zateknale nitu pak slu{nale. Se izbri{al i od svesta i od potsvesta. U{te eden prilog kon negovoto determinirawe vo vremeto. Vo pravo si, Du{ko. No, za kakov kult mo`e da stanuva zbor?

Detal od gravir "Figura vo skafander", s. Debre{ta, Kavadare~ko

Gospodine Deniken, veruvam deka pogoduvate za kakvo kultno mesto vi zboruvav. Da, da. Kult kon bogot na sonceto, tuka vo srceto na Drevna Makedonija. Ve za~uduva? Toa ne e tolku ~udno kolku {to e faktot deka toa se slu~uva vo isto vreme kako kaj "tvoite" Mai i Acteki od onaa strana na svetot, taka i tuka, kaj moite drevni predci od ovaa strana na svetot. Se slu~uva kaj narodi koi nikoga{ me|usebno ne kontaktirale nitu pak znaele ednite za drugite. Pravat ist ritual. Se `rtvuvaat kon bogot na sonceto. Koj e toj? Ovozemec ili vonzemjanin? Da, da. Te razbiram. Toa i ovde se potvrduva. Toj bog mora da do{ol od druga planeta, i ovde i tamu. Ve}e jasno go ka`uva toa i samata gravura. Bogovi vo skafanderi! Pokraj niv e ovozemjaninot, sve{tenikot koj gi prima nivnite soveti, a mo`ebi i naredbi. Sredbata se slu~ila na idealen prostor, pogoden za sletuvawe. No, so {to? Pa, sigurno so vselenski brod. Toj e tuka. Vo centarot na gravirot. Triagolnik so krilca! Mo`ebi e toa istiot brod {to gi posetuval i ednite i drugite. Razlikata e vo toa {to nekoi od niv podocna gi crtale takvite simboli so ogromni dimenzii vo prostorot za da gi vidat bogovite od nebo koga }e se vra}aat. Tuka nemalo potreba od toa. Tuka postoi sovr{en teren za sletuvawe. S# e dadeno kako od Boga. I u{te ne{to. Ovoj magi~en triagolnik so krilca na edniot krak na agolot ima dve bukvi. Zamisli, pismo vo kameno vreme?! Da, pismo od praistoriska makedonska azbuka! Tie dve bukvi IX, se vbrojuvaat vo onie ~ija starost na makedonskoto tlo se determinira na 7000 godini pred Hrista (Vasil Iqov, Najstari pi{ani spomenici kako svedo{tva za rasprostranetosta i kontinuitetot na makedonskata civilizacija (3), sp. Makedonija, br. 577, 1. VII 2000, st. 58, 59 .), a jas bi rekol deka vo ovoj slu~aj stanuva zbor za u{te postari. No, za toa podocna. Setete se samo na nultiot datum na astronomijata od Maite koj sleguva i do 8498 godina pred Hrista! Neka bide i 11 avgust 3114 godina pred Hrista, denot, kako {to velite vie, koga slegle bogovite na Zemjata.

No, da go ostavime toa. Neli tie dve bukvi vi otkrivaat ne{to? Sekako. Da, toa e nazivot na bogot IX so kogo e ozna~en 14 mesec vo godinata spored kalendarot na bogovite kaj Maite! Toa e datumot koga se slu~il nastanot vo Drevna Makedonija, denot koga do{lo do "Propast", odnosno do zatemnuvawe na sonceto i neminovnata `rtva. Prikaznata odgatnuva i ne{to drugo. Neli jazikot na Drevnite Makedonci, Maite, Actekite i drugi drevni narodi bil jazikot na bogovite? Tokmu zatoa, vo toj prapo~etok, site narodi zboruvale na eden edinstven jazik. Sega narodite govorat na mnogu jazici. Toa verojatno go znaat i vonzemjanite, pa ne mo`at da go otkrijat kodot i da ja potrefat frekvencijata na koja bi se razbrale. Da, so lu|eto koi nekoga{ gi podu~uvale i opismenile. Gi nau~ile da bidat vrvni graditeli, astronomi i {to u{te ne. Za {to ni govorat malite kupuli na gravirot? Dali se toa petlici na sve{teni~ka ode`da ili brojki koi go ozna~uvaat datumot od spomenatiot mesec? Neli se toa identi~ni znaci kako onie vo kodeksite na Maite: Drezdenskiot, Madridskiot - seedno koj? No, postoi u{te edna pretpostavka, deka tie male~ki kupuli ja pretstavuvaat najstarata yvezdena karta! Neli e toa kosmosot od kade {to do{le bogovite ili kosmosot vo koj tie sletale? Ako e taka, toga{ dozvolete da se zapra{ame dali ovaa karta na predistoriskiot kosmos e postara od onaa na no}noto nebo otkriena vo pe{terata Lasko vo Francija? Nau~nicite nea ja datirale so starost od 16500 godini, a na nea yvezdite se prika`an so figuri na `ivotni (Predistoriska yvezdena karta vo Pe{terata Lasko, v. Dnevnik, 12. VIII 2000 g. str. 17.).

Nasproti nea, ovaa od Drevna Makedonija gi sodr`i najstarite oznaki, kupulite i toa vo prisustvo na "figuri vo skafanderi", odnosno bogovi. Ete zatoa velime deka pismoto vo Drevna Makedonija e postaro od 7000, odnosno 16500 godini! Toa e pismo koe se "sozdalo" vo staroto kameno vreme. No, spored ovie soznanija, toa kameno vreme voop{to ne prili~i na ona kako {to denes n# u~i istorijata. Kolku za potsetuvawe, }e se zapra{ame za u{te eden fenomen od toa vreme, svrzan so ovoj gravir. Neli e ~udno toa, so kakva tehnika e izgraviran istiot? So izostrena koska ili kamen? Ne, ovaa precizna i fina linija vo ovoj neverojatno tvrd mermer (magnezium karbonat) mo`ela da se izdlabi edinstveno so naprava {to ja poseduvale samo bogovite. Vo protivno, treba da smetame deka kamenot bil sosema mek, pa mnogu lesno go izgravirale, a potoa nastapil periodot na negovoto stvrdnuvawe, odnosno mermerizirawe. Ako e taka, toga{ kade bi n# odnesla matematikata so godinite koga na zemjata se slu~uvale takvi ne{ta? Toa bilo vreme na bogovite. A tie, svojata misija na Zemjata odamna ja zavr{ile. Nekoi toa go narekuvaat kolonizirawe na Vselenata od rasa koja e sli~na na ~ovekot. Nie sme nejzini naslednici i vo odnos na genetskata struktura sme go so~uvale takviot vid na zemjata: glava kako mozo~na centrala, dve race za zafa}awe, dve noze so stapala za pridvi`uvawe. Ispraveniot 'rbet pravi od ~ovekot "vozvi{eno sozdanie" (Stav na Ancient astronaut society -AAS -, SAD, Kontakt so vonzemjani, sp. Horoskop, br. 61, septemvri 2000 g. str. 36.). Neli seto toa ni go otkriva tokmu ovoj gravir? Nie, potomci na bogot na Sonceto!

Gospodine Deniken, (Razgovorot so Deniken e konstruiran vrz osnova na negovite stavovi i naodi, objaveni vo knigata: Erich von Daniken, Dan kada su si{li bogovi, Beograd, 1997.), me slu{ate li? S# u{te sum na mestoto na nastanot. Me oglu{uva muzika ia makedonski svadben obi~aj. Povorkata ja vodi bajraktar so makedonsko zname so sonce. Ete zo{to tolku govorev za kultot kon sonceto tuka. Toj ne e slu~aen, tuku dlaboko proniknat vo kodot na ovoj narod.