@IVA LEGENDA: Zlaten jubilej za Vaska Ilieva, "zlatnoto" grlo na Makedonija

KRALICA NA MAKEDONSKATA NARODNA PESNA

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Sekoga{ i sekade bila srde~no i toplo pre~ekuvana, osobeno od na{ite iselenici koi sekoga{ bile `elni da gi slu{nat nejzinite patriotski, pe~albarski i `alni pesni za koi taa veli deka & se "pri srce"
  • Na nejziniot repertoar ima nad 1.000 pesni me|u koi se nao|aat i takvi vo koi taa se javuva kako kompozitor. Ima snimeno nad 150 nejzini kompozicii me|u koi se izdvojuvaat "Ti zemjo na{a makedonska", "Pesnata za Goce", "Sobrale mi se svatovi", "Tu|inata pusta da ostane"

Eden od doajenite na makedonskata narodna pesna, Vaska Ilieva, svojata 50-godi{na profesionalna peja~ka kariera ja odbele`a so sve~eniot koncert vo Univerzalnata sala vo Skopje. Dokaz deka prekrasniot glas na `ivata legenda i po 50 godini pretstavuva u`ivawe da se slu{a be{e prepolnetata sala so qubitelite na ubavata narodna pesna. 77-godi{nata Vaska Ilieva so svojot glas, repertoar i interpretacija doka`a deka s# u{te e kako {to nekoi ja narekuvaat "nekrunisana kralica na makedonskata pesna". Iako se pominati ve}e pet decenii od denot koga taa zapo~na da pee (sekoga{ vo `ivo), sepak kaj nea `elbata za pesna s# u{te ne zgasnuva. Veli "}e peam se dodeka sum `iva".

Po povod jubilejot 50 godini estradna dejnost, izleze od pe~at knigata "Narodniot umetnik Vaska Ilieva" od d-r Marko Kitevski.

NARODEN AMBASADOR

Sigurno malkumina se vo Makedonija, a i me|u Makedoncite vo dijasporata (ako voop{to ima takvi) {to ne slu{nale za Vaska Ilieva. A koga cel eden narod, {to se veli i ma{ko i `ensko i staro i mlado, znae za edna li~nost sigurno e deka taa so ne{to go zadol`ila toj narod. I vedna{ treba da se ka`e deka ne se raboti za obi~na popularnost, ne se raboti za yvezda {to blesnala vo eden moment, vo nekoja sfera od `ivotot. Se raboti za postojana popularnost {to trae celi 50 godini, od 1950 godina pa s# do denes, veli vo svojata kniga d-r Kitevski.

Taa svoite pesni gi prenesuva so ~uvstvo i gi vsaduva vo srcata na site Makedonci {irum svetot. Nejziniot "zlaten" glas koj ne se zaborava, nitu eden Makedonec na koja bilo strana od svetot da se nao|a ne go ostava ramnodu{en. Sekoga{ i sekade bila srde~no i toplo pre~ekuvana, osobeno od na{ite iselenici koi sekoga{ bile `elni da gi slu{nat nejzinite patriotski, pe~albarski i `alni pesni za koi taa veli deka & se "pri srce". So pesnite koi trognuvaat do solzi, Vaska Ilieva stana ambasador me|u na{ite vo svetot. Na mnogubrojnite gostuvawa taa preku pesnata na na{ite iselenici, osobeno na onie od egejskiot i pirinskiot del na Makedonija, im ja dobli`uva{e tatkovinata, gi potsetuva{e na rodnite ogni{ta i im gi razbuduva{e spomenite, zapi{ano e na stranicite na knigata od Kitevski. So makedonskata narodna pesna, Vaska Ilieva gi pomina skoro site ~etiri strani na svetot. Zaedno so mnogumina na{i peja~i ima gostuvano za prv pat vo 1952 godina vo Grcija, Italija, ~etiri pati vo poznatiot Albert Hol, Belgija, Francija, Germanija, Avstralija i vo mnogu drugi zemji {irum svetot. Nejze polesno & e da ka`e kade ne gostuvala, otkolku kade gostuvala.

MNOGUBROJNI NAGRADI

Vo svojata 50-godi{na kariera ima ispeano stotici pesni. Na nejziniot repertoar ima nad 1.000 pesni me|u koi se nao|aat i takvi vo koi taa se javuva kako kompozitor. Ima snimeno nad 150 nejzini kompozicii me|u koi se izdvojuvaat "Ti zemjo na{a makedonska", "Pesnata za Goce", "Sobrale mi se svatovi", "Tu|inata pusta da ostane" itn.

Vaska Ilieva so grupa Makedonci vo Lerin

Vaska Ilieva so "Tanec" - nastap vo park, 1950 godina

So Jon~e Hristoski, Nikola Badev i Violeta Tomovska vo Sidnej, 1972 godina

Treba da se istakne deka Ilieva neumorno tragala i sobirala narodni umotvorbi na koi im dala melodija. Nejzina prva otpeana pesna e "Niko meanxiko" koja ~esto bila interpretirana vo nejziniot dom. Vo 1950 godina za prv pat zapeala vo ansamblot "Tanec" {to be{e samo voved vo nejzinata profesionalna peja~ka kariera. Vo 1954 godina preminuva vo Radio Skopje kade {to vo `ivo nastapuvala na radio-programata. Po nekolku godini go dobiva statusot "sloboden umetnik" i taka nastapuva s# do penzioniraweto vo 1980 godina. No, i po penzioniraweto, taa prodol`uva da pee.

Sledat mnogubrojni koncerti, a dokaz za nejzinata uspe{na kariera se mnogubrojnite nagradi od cel svet. Najgolema radost & pri~inuva plaketata od Organizacijata "Obedineti Makedonci" dobiena po povod nejziniot nastap na tradicionalniot Ilindenski piknik vo Toronto - Kanada vo 1987 godina, potoa nagradata "13 Noemvri", no za `al, nagradata za `ivotno delo od tatkovinata s# u{te ne & e dodelena.



Vaska Ilieva e rodena vo Skopje, poto~no vo maaloto ^air, vo 1923 godina. Iako nejzinoto semejstvo se borelo so nema{tijata, sepak vo nivniot dom pesnata sekoga{ bila prisutna. Nejziniot tatko, Todor Bo{kov, avtor na poznatata pesna "Zajko kokorajko", e "vinovnikot" koj ja vturna Vaska Ilieva vo svetot na makedonskata narodna pesna.


Od 1961 godina, Vaska Ilieva e sloboden umetnik preku Belgradskata estrada. I den denes penzijata ja zema od Belgrad koja iznesuva 5.600 denari. Iako e Makedonka koja e poznata vo cel svet, i pokraj nejziniot ogromen pridones za afirmacijata na makedonskata narodna pesna, sepak nejze s# u{te & se zatvoreni vratite koga stanuva zbor za makedonska penzija.