NEDOLI^NA RELACIJA

Istovremeno vnatre vo Republika Makedonija, vo nejzinite institucii, kaj politi~arite i inteligencijata, me|u pisatelite i umetnicite od razli~ni ideolo{ki i estetski orientacii, nemalo pomalku dijalog otkolku denes. Vpro~em, dijalog voop{to i ne postoi, dokolku nekoj pod dijalog ne gi podrazbira povremenite novinski naslovi i prepukuvawa polni so dlaboka omraza i bombasti~ni izjavi, proprateni so niski udari i podmolni nameri. Najsve` primer e nedoli~nata relacija me|u pretsedatelot na R. Makedonija, g-din Trajkovski, i ministerot za nadvore{ni raboti, g-din Dimitrov.

Makedonskiot Parlament e navistina demokratski po na~inot na polzuvaweto od strana na negovite "stanari". Onie od koalicionata vlast, za `al, kako da se na estradna bina vo Cirkus, se natprevaruvaat vo verbalna akrobatika i tresewe gluposti i navredi protiv svoite kolegi od opozicijata, nepo~ituvaj}i gi pravilata za rabotata na istiot, istovremeno otkrivaj}i si go mentalniot i edukativniot sklop na samite sebe. Kruna na s# ova nivno e nepromisleniot sudir na Premierot Georgievski so makedonskata inteligencija. Celata ovaa cirkusijada so svoeto "mentalno dejstvo" ja zamoruva novinarskata fela vnatre vo Parlamentot, no i nas preostanatite pokraj malite ekrani. Sepak bi povtoril ne{to {to e dovolno poznato na ~ove{tvoto: Demokratija nema i ne postoi bez progresivna inteligencija, bez demokratski institucii i silni poedinci. Mnogu pati e potvrdeno deka Dijalogot le`i vo osnovite na sekoja civilizirana kultura, {to e preduslov za negovoto postoewe vo sovremeno civilizirano op{testvo, protkaeno so progres i uspeh.

Na istekot na 20 vek, vekot koj }e bide zapameten kako epoha na golemi vojni, totalitarni re`imi, revolucii i raspadi na tradicionalnite vrednosti, mislam deka intelektualcite ja prezedoa ulogata na aktivni u~esnici vo istorijata. Do v~era site tie bea pritaeni proroci i eretici, a vsu{nost bea tvorci i kriti~ari na ideologii, neprijateli na nasilstvoto i slugi na poredokot. Kriti~kiot kulturen i buntoven duh ostavija silen beleg vrz evropskata civilizacija, osobeno vo delot na Evropa kade komunizmot po~na da se raspa|a. So pravo vo poslednava decenija konstatirame deka "komunisti~koto carstvo" se raspadna poprvo od ekonomskite problemi i beda, i od udarite na politi~kata kritika, otkolku od tatne`ite na tenkovite i treskotot na bombite vrz nedol`noto naselenie.

Ustavnoto voveduvawe na pove}epartiskiot politi~ki sistem kaj nas, vo R. Makedonija ne podrazbira avtomatski i demokratsko dru{tvo vo moderna smisla na zborot. Dobar del vo na{iot najnov politi~ki `ivot, za `al, poka`uva kako pluralizmot mo`e da se pretvori vo paralelno monologizirawe. A sekoe monologizirawe, bilo poedine~no, ili horsko, vo princip go isklu~uva dijalogot.

Vo su{tina, zbor e za kulturata. Ne samo politi~kata i dr`avni~kata, tuku i po{iroko duhovnata. Ne mo`e nekoj da bide politi~ar ili dr`avnik bez duh. Spored toa, vistinski dijalog mo`e da vodi samo onoj, koj, osven svojata, priznava i mo`no postoewe i na poinakvi vistini, i koj priznava deka, makar i edno del~e od vistinata se sodr`i vo tvrdeweto na negoviot oponent. No se pra{uvam: ima li takvi koi se podgotveni ne samo da ja branat beskompromisno svojata misla, tuku taa misla da dozvolat da se oplemeni so tu|i misli i idei. Samo zaemnoto oplemenuvawe i obogatuvawe na dijalogot e vistinski dijalog na ova tranziciono vreme, a toa vreme e i na idninata.

Kaj nas, vo na{ive sredini toa ne{to dosega ne se slu~i. Na scena i so "cena" se (mo`ebi po inercija) narcisoidni, samouvereni, neprokopsani partiski lideri, na koi nivniot "discipliniran ~len" im e podragocen od samosvesniot i opulen gra|anin (glasa~) i koi na svoite partii namesto programi im ponudija razni utopii so prazni vetuvawa vo veter, neispolnuvaj}i ama ba{ ni{to od tie "Dogovori so narodot". Taka tie ja doka`uvaat svojata demokrati~nost vo sferata na doktriniranite natprevaruvawa, a ne vo sferata na vistinskiot `ivot i novite op{testveni preobrazbi i pregrupirawa. Za volja na vistinata, na{ata sovremena politi~ka scena so toa se zbogati kvantitativno, no ne i so kvalitetno politi~ko miqe na partii i poedinci politi~ari. Edna avtoritarna ideja se zameni so pove}e avtoritarni idei, edna globalna instrumentalizacija na ~ovekot i op{testvoto se smenija so pove}e parcijalni instrumentalizacii so ist efekt. Soo~ena so transformacijata i obnovata na R. Makedonija nejzinata intelegencija (koja ja ima na pretek i bez onie vo emigracijata) nabrzo mora da pobara novi solucii i alternativi so koi }e & pomognat na reformata mnogu poefikasno vo novoto vreme. Moram da ja opomenam ovaa na{a inteligencija so nekoi stari zaveti od minatoto izre~eni od mnogu poumni od nas. "]e se razbudite od ovoj ko{mar i mete` i }e se oslobodite od nego, no nikoga{ toa nema da go napravite do kraj, za{to toa za vas zna~i `ivot". Ako inteligencijata ne napravi ni{to i taa samo pridonese na povtoruvawe na istorijata, toa }e bide nejzinata posledna i najgolema istoriska gre{ka.