Sindikatot za zdravstvo so svoi barawa vo zdravstvenite reformi AMANDMANI VO INTERES NA PACIENTITE Pi{uva: Mileva LAZOVA
P redlog-zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za zdravstvena za{tita e prifatliv za Samostojniot sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita, no dokolku se zemat predvid odredenite stavovi i zabele{ki od strana na Sindikatot.Dodeka ne se doopremat site ambulanti vo primarniot sektor i ne se izedna~at uslovite za lekuvawe na pacientite, reformite vo zdravstveniot sistem, odnosno voveduvaweto na zakupnina kako nov oblik na finansirawe, nema da pominat kaj zdravstvenite rabotnici. Sindikalcite potenciraa u{te nekolku klu~ni barawa za koi tie gi vrzuvaat pretstojnite korekcii vo Zakonot za zdravstvena za{tita koj na po~etokot na oktomvri neo~ekuvano be{e povle~en od procedura. Ovie barawa mu se poznati na Ministerstvoto za zdravstvo zatoa {to komunikacijata na relacija Ministerstvo - Sindikat ve}e podolgo vreme se realizira. STAVOVI Kako preduslov da se realiziraat zacrtanite reformi, Sindikatot e na mislewe deka prvata reforma koja bi trebalo da se sprovede e doopremuvawe na ambulantite. Sledniot stav e cenite na zdravstvenite uslugi da se usoglasat so Zakonot za zdravstveno osiguruvawe, odnosno da se zgolemat, bidej}i tie se niski i so godini se nepromeneti. Potoa, Sindikatot smeta deka e potrebno da se utvrdi koi uslugi gi opfa}a osnovniot paket na zdravstveni uslugi koj s# u{te ne e definiran, kako i da se utvrdi cenata na kapitacija (pla}awe). Istata treba da bide na adekvatno nivo koe }e obezbedi normalno rabotewe, odnosno pokrivawe na materijalnite tro{oci i platite na doktorite i vrabotenite kaj nego. Vo taa smisla treba da se sogleda mo`nosta za utvrduvawe na kapitacijata na nivo na regioni spored kriteriumot "broj na `iteli". Pretsedatelot na Samostojniot sindikat za zdravstvo, farmacija i socijalna za{tita, d-r Simon Siljanovski, istakna deka prethodno navedenite stavovi se preduslov za sproveduvawe na reformite vo zdravstvoto, odnosno voveduvawe na zakupot. Vo taa smisla, neophodno e potrebno sekoja ordinacija i opremata koja e predmet na zakup poedine~no da se ceni dali gi ispolnuva uslovite, odnosno dali e standardizirana i opremena za potoa da se pristapi kon sklu~uvawe na dogovor. Za polesno prilagoduvawe na zakupcite vo novite uslovi na rabota, sindikalcite predlagaat edna godina od sklu~uvaweto na dogovorot za zakup, zakupecot da ne pla}a zakupnina. TRANZITEN PERIOD Pretstavnikot od Ministerstvoto za zdravstvo, pomo{nik-ministerot za zdravstvo, d-r Branko Milo{evski, veli deka site zabele{ki od strana na Sindikatot za zdravstvo i drugite lekarski institucii }e bidat vgradeni vo zakonskite odredbi so amandmani na izgotveniot tekst {to }e go predlo`i ministerot za zdravstvo, Dragan Danilovski. Zakonskite re{enija }e se najdat pred Sobranieto, me|utoa po negovoto usvojuvawe }e nastapi period na tranzicija od edna do dve godini vo koj na site lekari od privatniot i javniot primaren sektor }e im se isplati identi~en iznos, bez ogled na brojot na pacienti od koi bile izbrani, pojasni d-r Milo{evski. Spored nego, ova e preodno re{enie do celosnoto voveduvawe na kapitacijata kako model na finansirawe na mati~nite lekari i primarnoto zdravstvo. Vo interes na pacientite i vrabotenite i poradi nezadovolitelnite rabotni uslovi, doopremata na ambulantite e na prvo mesto i e pred voveduvaweto na zakupninata. Za realizirawe na ovaa reforma, kako {to informira{e zamenik-ministerot za zdravstvo, Branko Milo{evski, na raspolagawe e Japonskata pomo{ od 33 milioni dolari. Gospodinot Radevski, ~len na Samostojniot sindikat za zdravstvo, go ka`a nivniot generalen stav za odlukata za isplata na K -15 vo paketi. Sindikatot se sprotivstavuva na takvata odluka, zatoa {to nadomestot za godi{en odmor reguliran po dogovor treba da se isplati pred godi{nite odmori i toa vo pari. No, dokolku vrabotenite, poradi niskite plati, sepak odlu~at K-15 da im se isplati vo paketi, Sindikatot nivnata odluka }e ja po~ituva. |
|