SE POVAMPIRUVA BUGAR[TINATA I VRHOVIZMOT VO MAKEDONIJA

MS: Gospodine Arsovski, Vie ste pretsedatel na Izborniot [tab na VMRO- Vistinska, kako gi ocenuvate lokalnite izbori 2000 godina?

ARSOVSKI: Lokalnite izbori 2000 godina s# u{te ne se pominati, nitu pak ima kone~ni oficijalni rezultati od DIK. Spored analizata koja ja napravi Centralniot izboren {tab na VMRO - Vistinska proizleze zaklu~okot deka ovie izbori bea nedemokratski i ne fer, so golem broj pritisoci vrz glasa~ite, so mnogu fizi~ki presmetki, pa duri i so smrtni slu~ai.

MS: Kolku ste zadovolni od rezultatot na Va{ata partija na ovie izbori?

ARSOVSKI: Kako nova partija koja egzistira mnogu kuso vreme i koga }e se zemat predvid uslovite vo koi se odvivaa izborite, Centralniot izboren {tab oceni deka VMRO - Vistinska relativno dobro pomina na izborite. I pokraj toa {to na{ata partija u~estvuva{e so svoi kandidati vo samo 46,4 otsto od op{tinite, i pokraj golemiot broj glasa~ki neva`e~ki liv~iwa, taa dobi 49 sovetni~ki mesta vo 38 op{tini i 42.456 glasovi od 58 op{tini vo koi se predlo`eni sopstveni listi za sovetnici. Ako na ovie dobieni glasovi se dodadat i glasovite od neva`e~kite liv~iwa, od koi re~isi 50 otsto se na{i, toga{ mo`evme da raspolagame so brojka od 90.000 glasovi. Da zaklu~am, pokraj toa {to izlegovme sami na izborite, {to predlo`ivme svoi kandidati samo vo 58 op{tini, kusoto vreme za podgotovka za izborniot proces, nedovolnite finansiski sredstva, VMRO - Vistinska uspea da ja postigne postavenata cel za lokalnite izbori 2000 godina.

MS: Za vreme na izborite se slu~ija bezbroj incidenti. Kolku izborniot proces, prosleden so ovie nemili nastani, mo`e da vlijae na bezbednosnata sostojba vo dr`avata?

ARSOVSKI: Te{ko e da se cenat bezbednosnite sostojbi vo koja bilo dr`ava, pa i vo sopstvenata. Me|utoa, }e go iznesam sopstvenoto mislewe. Lokalnite izbori u{te pove}e go podelija makedonskiot narod, no gi podelija i nekoi od nacionalnite malcinstva ili etni~ki grupi. Polarizacijata me|u partiite go dostigna najvisokoto nivo, s# pove}e se kr{at ustavnite odredbi i zakonite koi proizleguvaat od nego. Na cena se nedemokratskite sredstva za da se zamol~at poedinci, da se spu{tat na zemja celi institucii, organi i rabotni organizacii, so zakani, smenuvawa, la`ni vetuvawa itn. Moralot e padnat na najnisko skalilo, a bedata ve}e tropa kaj po{irokiot sloj od gra|anite. Korupcijata e vo nagorna linija, a nepo~ituvaweto na nacionalnite i dr`avnite interesi raste. Zavladea podmolen strav kaj gra|anite za svojata sigurnost i egzistencija.

Vo vakvi uslovi ne mo`e da se zboruva za nekoja stabilna situacija koja & dava bezbednosna garancija na Makedonija. Koga }e se dodadat slu~uvawata kaj nekoi od na{ite sosedi, toga{ bezbednosnata sostojba vo Republika Makedonija e u{te ponesigurna. I pokraj s#, se nadevam deka negativnite sostojbi nema da eskaliraat i da ja zagrozat bezbednostnata sostojba na dr`avava. Seto ova }e zavisi od gra|anite, od potezite na vladeja~kata garnitura i od aktivnostite na partiite.

MS: Vo dnevniot vesnik "Fakti" Va{ata partija be{e okarakterizirana kako ultranacionalisti~ka. Va{ komentar za vakvata ocenka?

ARSOVSKI: Li~no ne sum go pro~ital komentarot vo ovoj vesnik, me|utoa nekoi sodr`ini bea preneseni i vo nekoi od drugite dnevni glasila. Ne se soglasuvam so ocenkata deka VMRO- Vistinska e ultranacionalisti~ka partija. Ovaa partija e demokratska i se bori za pravata na site gra|ani koi `iveat vo Makedonija. Me|utoa, ako VMRO- Vistinska se bori za suverenitetot na sopstvenata dr`ava, za za~uvuvawe na teritorijalniot integritet, za za{tita na nacionalnite interesi od nacionalni katastrofi, za~uvuvawe na makedonskiot jazik i kirili~no pismo, ne zna~i deka sme nacionalisti. Da se potsetime: Pratenicite od albanskoto malcinstvo vo Sobranieto na Republika Makedonija pri glasaweto na prviot Ustav po osamostojuvaweto ja napu{tija sednicata i ne glasaa za istiot. Dali nie kako Makedonci treba niv da gi narekuvame so imeto ultranacionalisti? VMRO - Vistinska e sovremena partija, partija koja ja pretpo~ita demokratijata i gra|anskiot model na dr`avata i se borime za za{tita na nacionalnite i dr`avnite interesi.

MS: Posledniot nemil nastan {to se slu~i pri promocijata na kontroverznoto zdru`enie "Radko" ja potrese makedonskata javnost. Kakov e Va{iot stav i stavot na Va{ata partija po ova pra{awe?

ARSOVSKI: Ona {to se slu~i vo sabotata vo hotelot "Holidej in" e protiv nacionalnite interesi na makedonskiot narod i Makedonija. Ne sum protiv toa sekoj gra|anin da se ~uvstvuva nacionalno kako {to saka toj, me|utoa da se negira makedonskiot narod srede Skopje i da go veli~at Ivan Mihajlov, toa nema da go dozvolime nikoga{.

So ovoj akt tie sakaat da se sporedat so OMO "Ilinden " vo Bugarija. No, toa ne e isto. OMO "Ilinden" ne go negira bugarskiot narod, nitu pak negovata dr`ava, tuku si gi baraat site osnovni gra|anski prava kako makedonsko nacionalno malcinstvo vo Bugarija. [to bara zdru`enieto "Radko"? Toa so site sili se trudi da doka`e deka vo Makedonija ne postoi makedonski narod, a so toa ni makedonska dr`ava, tuku bugarski narod i dr`ava. Toa nie nema da go dozvolime, zatoa {to so takviot ~in se atakuva na Makedonecot i na suverenitetot na makedonskata dr`ava. Na takvite li~nosti i zdru`enija ne im e mestoto vo Makedonija. Makedonskiot narod postoel i }e postoi i pokraj toa {to nekoi sakaat da go negiraat. Ovoj nastan ni dava za pravo da go povikame narodot na edinstvo, na me|usebna tolerancija, na zbivawe na redovite, za iznao|awe "modus vivendi" za odr`uvawe na makedonskiot rod, oti toj e napadnat od mnogu strani.

MS: Pri kraj ste so zavr{uvaweto na svojata vtora kniga. Mo`ete li da ni otkriete detali od istata?

ARSOVSKI: Vtorata kniga od moite memoari go opfa}a periodot od moeto nazna~uvawe za na~alnik na General{tabot na ARM vo april 1992 godina, pa s# do moeto smenuvawe na 03.03.1993 godina. Celta mi be{e da go obrabotam periodot na pionerskata rabota na oficerite pri formiraweto na ARM.

Vo knigata se obelodeneti i te{kotiite, atacite, delbite i netolerancijata kon taa armija od strana na poedinci i institucii. So nea sakam da pridonesam za sozdavawe na realna slika za toa kako se formira{e ARM. Govoram za pomestuvaweto, za na~inot na rakovodewe i komanduvawe so armijata i "modelot" so koj bev smenet i razre{en od taa dol`nost.