OD DEBELA GLUPOST DO BUGARSKI NEOVRHOVIZAM

Po povod tekstot {to go podgotvuva nedelnikot "Makedonsko sonce" bev zamolen, kako portparol na Izborniot {tab na VMRO-DPMNE, da dadam svoe viduvawe na temata: "Bugar{tinata vo VMRO-DPMNE".

So ogled na kratkiot odgovor {to }e sledi, ve molam ovoj moj dopis da bide prenesen vo Va{iot nedelnik vo celost. Vo sprotivno, smetajte deka ne sum odgovoril na Va{eto barawe za moj komentar.

Najprvo, bi sakal da Vi obrnam vnimanie deka so samoto toa {to mojata partija ja narekuvate DPMNE, a ne VMRO-DPMNE, vsu{nost ve}e vnesuvate predrasuda vo Va{ata novinarska profesija, i zatoa smetam deka treba da se popravite.

Vo VMRO-DPMNE sum ~len od 1991 godina. Od simpatizer, pa ~len na Mesniot komitet od naselbata Kozle, pa s# do ~len na Izvr{niot komitet na VMRO-DPMNE, pominav period od 10 godini so mojata partija. Obvinuvawata za bugarofilstvo ili bugar{tina mojata partija ja sledat od samiot po~etok. Me|utoa, tie obvinuvawa bea i s# u{te se plasiraat od institucii i lu|e koi vo minatoto `estoko se presmetuvale so site makedonski dejci koi bile za samostojna i nezavisna Makedonija. So celata moja akademska etika i moral, tvrdam deka vo VMRO-DPMNE, bugar{tina i bugarofilstvo nemalo, nema i nema da ima.

Ve}e zboruvav za ova pra{awe {to go postavuvate i jasno rekov deka ovaa vlast e antimakedonska, deka vo nejzinite redovi ima lu|e koi{to povtorno go promoviraat bugarskiot neovrhovizam vo Makedonija i pove}e pati izjaviv deka glaven nositel e g. Georgievski. Za toa ima mnogu argumenti, a argumentite se glavno negovite lu|e koi{to gi rasporeduva vo Vladata, na ambasadorskite listi, na visoki rakovodni mesta vo dr`avata, vo nekoi institucii od oblasta na kulturata, koi{to otvoreno pi{uvaat i zboruvaat za presniot karakter na makedonskata nacija ili za natureniot makedonizam od 1945 godina navamu, za navodno vovedenata azbuka so koja{to se slu`ime, za toa deka navodno na{iot jazik e bugarskiot jazik itn.

Zna~i, po izborite negovite lu|e otvoreno go pravat toa i pove}e nema dilemi deka vo Makedonija se pravi obid da o`ivee taa opcija. Se razbira deka taa opcija, kako i koja bilo druga antimakedonska, nema nikakvi izgledi za uspeh, no sramno e na po~etokot na 21 vek, po tolku decenii na postoewe na makedonska dr`ava, osobeno lu|e vo vlasta da go pravat toa. Namesto da zboruvame za proekti kako da gi sovladame ekonomskite i socijalnite problemi, kako da gi podigneme standardite za priklu~uvawe na Makedonija kon porazvieniot i podemokratski svet, tie n# stavaat vo situacija da diskutirame za pra{awa od minatite vekovi, so {to pravat neprocenliva {teta za razvojot i stabilnosta na makedonskoto op{testvo.

Rabotite se odvivaa gore-dolu vaka! Prvin eden moj porane{en prijatel (podocna ideolog na najgolemata od vladeja~kite partii) za nekakvo kumanovsko glasilo na |oa-VMRO-to napi{a deka Makedonija bila pod turska okupacija, pa bila pod gr~ka okupacija, a najsetne i pod srpska okupacija. Samo pod bolgarska ne bila i ne mo`ela da bide?! Bolgarskata ja zaboravil? Da vidu, da ne veruju. ^ovekot ne e neumen, nitu pak negramoten. Na onie {to umeat da mislat so svojata glava im be{e jasno kako bel den "{to sakal avtorot da ka`e": za nekoj {to iskreno veruva deka - Makedoncite se Bolgari, ovie nikako ne mo`ele da bidat okupatori. Toa bi zna~elo, eden narod da se okupira sam sebesi. A toa e contradictio in adjecto! Ili, narodski, debela glupost!

Ne treba{e da ~ekame mnogu, a na{iot novoosoznaen Bolgarin (ovoj pat ve}e kako minister na kulturata na makedonskata Vlada), vo srceto na Majka Bolgarija, ni go objasni "{tosot": Makedoncite mo`ebi denes i navistina se Makedonci, arno ama, samo zatoa {to niv gi odnarodil komunizmot. Inaku, sme bile edno: bra}a po krv. Na{ite koreni bile bolgarski! Za toa {to sme sega Makedonci e vinoven samo i edinstveno komunizmot (koj tolku mu pre~i na g. ^a{ule. Da ne slu~ajno i toj e od novoosoznaenite? Ne, sepak ne mo`e da bide!).

Sledniot vladin gest be{e otka`uvaweto od Makedoncite vo Pirinska Makedonija. Tamu srbokomunistite gi nemalo, ta i da sakale, makedonskite Bolgari ne mo`ele da bidat odnarodeni. Tie, demek, si ostanale toa {to si bile: ~istokrvni Bolgari! Bolgarkomunistite (kako ni bolgarofa{istite, vpro~em) vo mislovniot sklop na |oa-VMRO-vskite ideolozi ne postojat kako poimi. Da prodol`am? Posle od ustata na Vladata (zavereno so potpisot na na{iot premier, ako ne se la`am) doznavme deka ni jazikot, vsu{nost, ne ni bil "makedonski", tuku prosto "oficijalen jazik" (poinaku re~eno: bolgarski dijalekt {to omrazenite srbokomunisti sosila mu go nametnale kako literaturen na narodot i go proglasile za slu`ben).

Ne mislam deka vo VMRO-DPMNE ima bugar{tina. Pome|u Republika Makedonija i Republika Bugarija postojat dobri odnosi. VMRO - DPMNE sega e na vlast i ako ne sorabotuva so prvite sosedi Bugarija, Albanija i Grcija, ne znam so kogo drug bi sorabotuval. Sorabotkata e za dobroto na Makedonija.

Bugar{tinata vo VMRO-DPMNE e zastapena izrazeno vo procenti 100 otsto. Seta makedon{tina sega premina vo VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija. Tie zaboravija na Makedoncite vo Bugarija, na Makedoncite vo Egejska Makedonija, na Makedoncite vo Albanija, jazikot sakaat da go promenat, ja izobli~ija makedonskata kultura.

Za ovoj period na nivnoto vladeewe mnogu }e se pi{uva vo slednite godini.

Postoi edna makedonska izreka: "Du}anot mo`e da go nasledi{, no zanaetot ne".

So etiketata VMRO ne zna~i deka sme patrioti. Vo kolkava mera e zastapena bugar{tinata ima fakti. Pred da dojdat na vlast VMRO - DPMNE vodea pozitivna kampawa za odnosite so sosedite. Sega ima otstapki na makedonskiot nacionalizam na smetka na bugarskiot. Nam ni e poznat stavot na Bugarija za edinstvenata makedonska partija vo Bugarija, OMO "Ilinden" - PIRIN. Pri posetata na Trajkovski vo Zagreb, toj dade izjava: "Nezavisno kako }e se izjasni bugarskiot Sud za OMO "Ilinden" - PIRIN, bilateralnite odnosi me|u dvete dr`avi }e se odvivaat vo nagorna linija".

So toa de fakto i de jure mu dade zeleno svetlo na bugarskiot Sud za OMO "Ilinden" - PIRIN. Revizijata na makedonskata azbuka, baraweto koreni so bugarskata azbuka i tvrdeweto na Qub~o deka makedonskiot jazik ima koren od bugarskiot, vodat do zaklu~okot deka VMRO-DPMNE e probugarska partija. Ova go potvrduvaat tezite na Srbinovski, Dimitrov, koj{to be{e minister za kultura nazna~en od Qub~o Georgievski, kako i neosnovanite napadi vrz li~nosta na Bla`e Koneski.

Na na{eto insistirawe da dobieme izjavi vo vrska so bugar{tinata vo DPMNE od pretsedatelot na VMRO - Vistinska, Boris Stojmenov, ja dobivme slednava izjava:

Sli~en e i stavot na potpretsedatelot na VMRO - Vistinska, Boris Zmejkovski, koj ni izjavi: "Nemam {to da ka`am po ova pra{awe. Nitu edna ureduva~ka politika vo momentov nema da me natera da se izjasnam po ova pra{awe".

Golema ludost e nekoj da poveruva deka vo Makedonija mo`e da se baraat koreni na bugar{tinata. Od toj aspekt smetam deka celata rabota okolu "Radko" e svesno napravena za na nekoj na~in da bide pandan za baraweto na Makedoncite vo Pirinska Makedonija za nivnoto politi~ko zdru`enie OMO "Ilinden" - PIRIN. A, pred svetot da se poka`e deka vsu{nost i vo Makedonija im se uskratuvaat pravata na "Bugarite". Simptomati~no e {to emisari na bugarskata dr`ava, bugar{tinata ja baraat vo Makedonija, a s# po~esto bugarski koreni se baraat i vo Albanija, osobeno vo mesta naseleni so makedonsko naselenie so islamska religija, a neodamna imaat formirano i svoe zdru`enie.

Vo izminatiot period vo ~lenstvoto na VMRO-DPMNE ima{e maskirani li~nosti koi od petni `ili se trudea da doka`at deka makedonskiot narod ima bugarski koreni. Lo{o e ako vo VMRO-DPMNE se odnesuvaat kako da ne gi gledaat tie raboti, a u{te polo{o ako takvi li~nosti bidat nagraduvani so povisoki funkcii, osobeno ispra}ani po dpolomatija kade bi trebalo da gi {titat pred s# i nad s# interesite na Makedonija i makedonskiot narod, a ne tu|ite interesi.

Makedonskiot literaturen jazik e priznat jazik vo slavistikata. Za nagovata uspe{na kodifikacija potvrdi nao|ame sekojdnevno vo na{ata literatura, kako nau~na taka i umetni~ka, celi pet decenii. Obidite da se negira makedonskiot jazik se bespredmetni i so politi~ka zadnina. Celta e da se negira makedonskiot narod. Baraweto da se izmeni na{ata azbuka e vsu{nost barawe da se nalo`i prekin so narodnata tradicija, da se naru{i fonetskiot sistem na jazikot. Toa se barawa inspirirani odnadvor, kako ideologija na nekoja politi~ka fikcija i kontinuitetot na tendencijata da se negira makedonskiot narod, negoviot jazik i istorija.

Nema somnenie deka celta e celosno pribli`uvawe so na{iot isto~en sosed i negirawe na ona {to e prv i najva`en element na na{iot nacionalen individualitet - jazikot. Takvi se stavovite na spomenatite aktivisti za promena na makedonskata azbuka, inaku laici po lingvistika. Vpro~em, deka tie nivni aktivnosti se inspirirani od idei {to doa|aat so decenii odnadvor, jasno e od nivnata sopstvena argumentacija.

Edna{ za navek mora da se sfati deka makedonskiot narod e `iv, postoel niz vekovi i }e postoi. Toj ima svoi dlaboki koreni vo istorijta, kulturata, obi~aite, vojskata, religijata i drugo. Nikakvi probisveti i antimakedonci ne }e mo`at da go izmenat toa, nitu pak da ja vra}aat istorijata nazad, zatoa {to ako ja vratat nazad, }e se najdat sebesi vo nekoe od tatarsko - turkmenistanskite plemiwa, a nadvor od makedonskoto pleme.

Dali vo VMRO-DPMNE ima bugar{tina }e poka`e vremeto i idninata. Me|utoa, potezite na nekoi od nejzinite ~lenovi vo vlasta i vo nekoi institucii ni davaat za pravo da cenime deka ima takvo ne{to i vo del od ~lenovite na taa partija.

Ova e mnogu ~uvstvitelno pra{awe za Makedoncite. Makedonskiot narod se zdobi so dr`ava, so dr`avnost i so site svoi drugi obele`ja. Toa ve}e nikoj i so ni{to ne }e mo`e da go promeni. Jas li~no, se razbira i mojata partija, dokraj }e se zalagame ovie nacionalni interesi da gi za{titime.

Faktite izleguvaat na videlina. S# e jasno po neprijatniot nastan "Radko", zatoa {to site aktivisti vo ova Zdru`enie na gra|ani se od redovite na DPMNE. Vo golema mera e zastapena bugar{tinata vo DPMNE i seto ova vodi kon negirawe na makedonskiot narod.