Misteriozen gravir (2)

ORIGINALNO DELO NA NEKOJA RAKA OD DREVNINA

Pi{uva: Anastas ]U[KOSKI

  • Gleda{ ne{to staro i zagado~no. Znae{ deka e originalno delo od nekoja raka od drevnina. Za~uduva preciznosta na linijata i kupulite. Misli{ deka se dlabeni so dijamantska vidija
  • Na prv pogled mi izgledaa kako detski ~krtawa. Bea sen~eni so moliv direktno nad gravirot na karpata. Otkako gi zagledav podobro po~nav da gi raspoznavam figurite. Me{tanite niv gi narekuvale "pop~iwa", no mene pove}e mi li~ea na "~ove~ki figuri vo skafanderi"

Karpest predel. Se obiduvam da gi fotografiram neobi~nite formi vo kamenot. Gi ima premnogu. Vo u{ite mi odyvonuva glasot na deteto: "Utre jas te vodam vo potraga na 'bogovi'". Eh, taa intuicija. Ona so deteto be{e samo son. Vsu{nost jas razgovarav so samiot sebesi, kako dete. Mislata mi ja prekina odnenade` krik na ptica. Se zagledav kon nea. Taa odleta od eden soseden kamen na kogo se gledaa mnogu krstovi.

Svet kamen! - si rekov. Mo`ebi sum na vistinskiot pat. Inaku, mojot prv kontakt so Boga be{e tokmu pred 58 godini koga me kr{tevaa vo onaa ista crkva. Studenata voda so miris na bosilok vo koja me iskapija, mi gi otvori ubavo o~ite da go vidam toj neobi~en lik so sonce. Iako so solzi na o~ite, pretstavata za Hristos trajno se vre`a vo mojata potsvest. Pred pet godini do`iveav sli~na vozbuda kako i denes koga vo eden div predel kade {to nekoga{ postoela tvrdina, od zemjata mi se poka`a lik na bog. Be{e toa Zevs, na moneta od Dirahion, III vek p.n.e. Potoa sleduva{e bo`icata Atina, iskovana vo Tesalonika, II vek p.n.e. Na toj ist predel, vo dolot pod nekoga{nata akropola, naidov na isto taka golem kamen, istrkalan od gore, na koj ima{e vre`an lik. Lik na bog, pretpostaviv. Go fotografirav od tri strani. Na fotografijata toj be{e u{te poizrazit. Vrtev po knigite {to gi imav, da vidam na kogo si prili~i. Ima{e karakteristi~ni {i{ki na ~eloto. Serapis, si rekov. Egipetsko bo`estvo. Edinstveno {to ne se sovpa|a so nego be{e toa {to Serapis be{e pretstaven so 6 {i{ki, a ovoj na kamenot ima samo 3. Ne znam dali e toj vistinskiot, no sepak ne{to mi veli deka e toa pretstava na bog. Stoel kako totem na kultno mesto kade podocna lu|eto izgradile tvrdina. Toj im bil nivni za{titnik, pred pove}e od 2400 godini. A mo`ebi i nam denes? No, premnogu se rasprika`av. Ne znam dali ovie znaci }e me dovedat do vistinskata cel. Vo sekoj slu~aj tie se del od mojot nemir. Ne smeam da gi ostavam nezabele`ani. Fotografiram, a potoa si odam.

NEPOZNATOTO I TAINSTVENOTO

Minuvam pokraj edno selsko dvori{te. Tuka nekolku deca igraat nekakva igra. Se obidov da ja razberam, no taa mi be{e neobi~na. Verojatno - nekoja od ponovite.

Se se}avam koga i jas bev dete, igravme mnogu igri koi{to denes se skoro zaboraveni. Edna od niv se vika{e "bok". Mo`ebi pogre{no ja izgovorivme namesto "bog". Seedno, decata mo`at da gre{at, taa e nivna igra. A mo`ebi i na bogovite. Sli~na na nea be{e i igrata "yvezdi". Ubavo se se}avam na nea. Otidov me|u decata za da im poka`am kako ja igravme. ]e poredevme po tri kameni plo~i od dve strani, a potoa so kamewa gi ga|avme. Onoj {to }e gi pogode{e prv trite yvezdi na protivnikot be{e pobednik. A praviloto na igrata be{e - pobednikot da go vjava pobedeniot. Dali i taa igra ja izmislile bogovite? Ne znam. Toa be{e samo detska igra, se igrala od pamtivek, a denes samo se prisetuvam na nea. No, ne bez pri~ina. Site ovie razmisli go popolnuvaat mojot mozaik za bogovite. Vistinski ili izmisleni. Na decata im be{e interesno toa {to im go ka`av. Duri me zamolija povtorno da navratam kaj niv, da im poka`am i nekoja druga igra. Otkako im vetiv, si zaminav. Odej}i po sokakot o~ite mi se vkrstija so pogledot na eden star ~ovek koj sede{e na gredata pred edna porta.

- Pomo`i Bog! - mu rekov jas. A toj mi otpozdravi bez da se misli: - Bog ti pomognal, sinko!

Taka e obi~ajot tuka. Duri i koga gradea ku}i sekoga{ se hrabrea so zborovite "I Gospod pomaga". Dali bogovite navistina im pomagale ili s# u{te im pomagaat na lu|eto? Ako tie se tuka, me|u nas, zo{to ne gi zabele`uvam? Dali na{iot `ivot e pod nivna kontrola? Od kade n# nabquduvaat? Bezbroj se pra{awata na koi nema odgovor. A nekoi takvi odgovori baraat od mene, ne zatoa {to jas gi znam, tuku naprosto {to se uvereni deka jas }e dojdam do niv. Toa e dovolen motiv da se nema mir vo potraga po nepoznatoto i tainstvenoto.

Detal od gravir - Triagolnik so krilca i bukvite IX

Na masata pred mene: rastureni fotografii, crte`i, knigi... Vistinski nered. Samo vo mislite kaj mene nao|aa nekoj ~uden red.

Znaej}i gi moite aktivnosti, mnogumina mi gi doveruvaa svoite informacii, stari zapisi, skici i drugo {to ima{e nekakva vrska so moite istra`uvawa. Proletta 2000 godina, mi dojdoa pri raka nekolku crte`i na stari graviri. Na prv pogled mi izgledaa kako detski ~krtawa. Bea sen~eni so moliv direktno nad gravirot na karpata. Otkako gi zagledav podobro po~nav da gi raspoznavam figurite. Me{tanite niv gi narekuvale "pop~iwa", no mene pove}e mi li~ea na "~ove~ki figuri vo skafanderi". Ne bev sosema siguren {to vsu{nost tie zna~at. Istiot den crte`ite mu gi isprativ po faks na mojot prijatel Du{ko Aleksovski, ~ija specijalnost mu e karpestata umetnost. Otkako gi razgledal toj, vedna{ mi se javi po telefon so zborovite: "Ova e ve}e vo moj domen. Ka`i mi koga mo`eme da odime na lice mesto?" Insistira{e toa da bide {to pobrzo duri ako e mo`no u{te vo tekot na naredniot den. Mu odgovoriv deka za den - dva e Veligden, pa duri po praznikot mo`e da zamineme na mestoto. I taka se slu~i. Dogovorot be{e za 5 maj 2000 godina. Utroto, toj den, Du{ko ~eka{e na dogovorenoto mesto vo Struga. Uspeal da gi mine barikadite na patot kaj Gostivar i stigna pred dogovoreniot ~as. Od Struga, osven mene, be{e i Ace Mateski od kogo vsu{nost gi dobiv crte`ite. A toj, za gravirot doznal od negoviot vujko Bla`e, koj `ivee vo seloto Vozarci, Kavadare~ko. Patot ne vode{e tamu. Od Vozarci za sosednoto selo Debre{ta ni se pridru`ija Bla`e Jovanov i Mile Filipov. Vo grupata nedostasuva{e u{te Veljan Ilov od Debre{ta koj prv gi zabele`al ovie graviri. Vozilata gi parkiravme vo blizina na napu{teniot rudnik za mermer nad seloto Debre{ta, a potoa patot go prodol`ivme pe{.

KONTAKT SO PRAISTORIJATA

Pred nas be{e ispusten predel koj nekoga{ se obrabotuval. Toa e edna visoramnina na nadmorska viso~ina od 500 m, obrasnata so xbunovi i so rasfrlani kamewa. Po petnaeset minuti pe{a~ewe stignavme na samoto mesto. Be{e to~no 15 ~asot i 35 minuti. Ubav son~ev proleten den, no srede pustelija. Patem ne sretnavme nikogo, nitu dobitok da se napasuva, iako zabele`avme edna farma nedaleku od rudnikot. Gledav naokolu dali ima ne{to markantno {to mo`e da mi ostane vo se}avawe. No, od seto toa ni{to. Sepak, radosta be{e golema. Barem jas taka ja po~uvstvuvav. Ova mi be{e prv kontakt so praistorijata. Pod xbunot na eden div trendafil se nao|a{e karpata so gravirite. Gi doprevme figurite so racete. Po~uvstvuvav deka ne{to mi ja ispolnuva du{ata. Gleda{ ne{to staro i zagado~no. Znae{ deka e originalno delo od nekoja raka od drevnina. Za~uduva preciznosta na linijata i kupulite. Misli{ deka se dlabeni so dijamantska vidija. Gi fotografiravme po nekolku pati. Potoa sleduva{e zadol`itelna zaedni~ka fotografija. Du{ko gi odreduva koordinatite i pravecot na karpata. Vo dnevnikot zapi{uvam: mesto "Propast". Taka se vikalo otsekoga{. ^udno, si rekov. Visoramninata po ni{to ne asocira na imeto. Mo`ebi spored nekoj nastan vo minatoto. Malku ponagore ima eden kamewar koj se narekuva "Kazan". Za toa ime ima opravduvawe, bidej}i na toa mesto postoi edna izdlabena karpa vo koja se sobira voda. Bev obzemen od misterijata na gravirot i ne mo`ev da odgatnam dali dvete mesta imaat ne{to zaedni~ko. A verojatno imaat, ako ne po ne{to drugo, barem po blizinata. Na karpata koja e dolga 3 m, a {iroka 1 m, na nejzinata gorna strana, bea izgravirani 6 ~ove~ki figuri, od koi 5 vo "skafanderi", a eden obi~no pretstaven. Tie bea rasporedeni po celata karpa, odnosno gorna povr{ina, i toa vo parovi, a nekoi i sami. Oddelno be{e pretstavena figurata bez skafander kaj koja, pokraj izrazenite ekstremiteti, jasno se zabele`uvaat nekolku "kop~iwa" po celata dol`ina na oblekata odnapred. Edna osamena figura, koja e sosema desno od preostanatite, pokraj sebe ima dve neobi~ni `ivotinki od koi ednata li~i na riba, a drugata na lasica. Po celata povr{ina ima izgravirani kupuli, polutop~esti vdlabnatini. Goleminata na figurite iznesuva okolu 13 sm. Vo sredinata na kompozicijata izgraviran e raznostran triagolnik ~ii strani iznesuvaat 6 h 5 h 4 sm. Na tri mesta na nego strani~no se izgravirani male~ki krilca, a na edniot agol i dve bukvi IX. Seto ova }e ostanelo nepoznato ako nekoi divi kopa~i tuka ne pobarale "sokrieno bogatstvo". Na toa gi navel gravirot na edna figura koja slu~ajno ostanala nepokriena. Blagodarenie na taa luda ideja sega pred nas e celosnata kompozicija na gravirot. I negovata tajna. Sekoj od nas ima{e svoja verzija na videnoto, no be{e interesno da se slu{ne misleweto na profesorot (d-r Du{ko Aleksovski, ekspert za karpesta umetnost). Go pra{av za negoviot prv vpe~atok.

- Pa, najverojatno stanuva zbor za kultno mesto, odnosno predhristijanski gravir. Mo`e slobodno da se re~e deka istiot poteknuva od neolitot, no vodi i podlaboko vo vremeto duri do paleolitot - odgovori toj.

- Neli e toa premnogu dale~no vreme? - pra{a eden od prisutnite.

- Samiot gravir uka`uva na toa. Kolku se potenki liniite i poplitki

kupulite, tolku e toj postar - n# uveruva{e profesorot.

- Ima li ne{to sli~no na ova kaj nas ili vo svetot? - povtorno go pra{a eden.

- Kaj nas ima mnogu graviri. Mo`e da se re~e deka sme centar na Balkanot i po{iroko. Vakov gravir kaj nas ne sum sretnal, no vo svetot ima. Mislam kaj Inkite. I tamu gi narekuvaat "figuri vo skafanderi". Toj e prv so takva sodr`ina, no spored dlabinata na linijata i kupulite, ovoj mo`e da bide postar - objasnuva{e profesorot.

(Prodol`uva)