ODRODUVAWE OD SOPSTVENATA DR@AVA

So cel da go izmenat etni~kiot sostav na naselenieto vo Egejska Makedonija, neposredno po Vtorata svetska vojna, gr~kite vlasti pristapija kon teror, progoni i fizi~ko istrebuvawe na makedonskoto naselenie. Nositel i organizator na ovie progoni be{e oficijalnata gr~ka vlast. Taka, golem del od makedonskoto naselenie e ubieno, a u{te pogolem del za da go spasi svojot gol `ivot e prinuden da gi napu{ti svoite ogni{ta i da prebegne vo Jugoslavija, Bugarija i vo drugi evropski i prekuokeanski zemji. Spored izve{taite na francuskite diplomatsko-konzularni pretstavnici od Atina i Solun podocna "se po~uvstvuva edna ti{ina {to Belgrad ja manifestira bidej}i Jugoslavija se nao|a vo te{ka situacija... no, nie sepak ne mo`eme da se soglasime so toa vo HH-ot vek da se progonuva edno nacionalno malcinstvo - makedonskoto koe politi~ki i ekonomski se ugnetuva, nitu so toa da se menuvaat imiwata na naselenite mesta... Poradi toa nie re{itelno sme protiv edna takva kampawa, koja ja osuduvame i vlastite na Grcija treba da vodat smetka za toa deka vo Egejska Makedonija ne se re{ava problemot na Makedoncite, {to pridonese tie da emigriraat vo prekuokeanskite zemji...".

Zaslu`uva polno vnimanie da se vidi kako gledale francuskite pretstavnici na teritorijata na Makedonija i na nejzinoto razgrani~uvawe od sosedite na Balkanot, a posebno na promenite {to gi do`ivuva nejzinoto naselenie vo oddelni periodi. Poto~no, tie otvoreno go postavuvaat pra{aweto kade zapo~nuva i kade zavr{uva Makedonija, bidej}i sekoja od nejzinite sosetki odzemala, odnosno prisvoila del od nea.

Baraj}i go odgovorot na otvorenoto pra{awe, francuskite pretstavnici gi iznesuvaat svoite viduvawa vo definiraweto na teritorijata na Makedonija i na nejzinoto naselenie, od koi pogolemiot del smetaat deka go so~inuva eden ist narod {to go narekuvaat makedonski narod. Tie gi analiziraat negovite specifi~nosti i uka`uvaat na postojnite nacionalni osobenosti i na razlikite koi go izdvojuvaat od negovite sosedi. Taka, za teritorijata na Makedonija, smestena vo srceto na Balkanot, vo francuskata dokumentacija se naglasuva deka se raboti za eden region "sovr{eno razgrani~en od Kumanovo do Solun, od Rodopskite Planini do albanskata granica, po dolinata na Vardar i Struma do Egejskoto More. Makedonija ima tri sosedi: Bugarija so 160 km granica, Grcija so 230 km granica i Albanija so 155 km granica", a {to se odnesuva do naselenieto se iznesuva negovata struktura spored nacionalnata pripadnost i se davaat objektivni podatoci za vardarskiot del, odnosno za NR Makedonija, koi se sli~ni so oficijalnite statisti~ki podatoci. So cel da go izmenat etni~kiot sostav na naselenieto vo Egejska Makedonija po Vtorata svetska vojna, gr~kite vlasti pristapija kon fizi~ko istrebuvawe na makedonskoto naselenie, taka, od Egejska Makedonija samo vo Jugoslavija prebegnaa 35.000 Makedonci. Nesigurnosta kaj naselenieto, predizvikana od progonite i terorot, pridonese da se zabrza i omasovi procesot na napu{tawe na zemjata. So osnovna cel da se spre~i ovaa sostojba e formirana specijalna komisija pri Obedinetite nacii za Balkanot. Duri ni gr~kata Vlada vo svojot izve{taj od 30 noemvri 1949 godina ne negira i priznava deka od Grcija ima 486.925 begalci, a spored Specijalnata komisija na ON 552.000 lica begalci od koi 232.000 od Makedonija.

Migraciite na naselenieto vo NR Makedonija - vnatre{ni i migracii vo stranstvo bea usloveni od pove}e faktori me|u koi: stepenot i dinamikata na ekonomskiot razvoj, politi~kiot aspekt, voenite uslovi, a posebno okupacionite kako pritisok i prinuda i drugi faktori. Taka, vo razli~ni vremenski periodi intezitetot na migracionite dvi`ewa na naselenito bil neednakov. Vo potkrepa na toa govori faktot ako vo periodot 1920-1940 godina preku 74.000 lica go promenile mestoto na `iveewe vo Makedonija, vo narednite 20 godini t.e. 1940-1960 godina nivniot broj e zgolemen za petpati i iznesuva 3 63.000 lica. Ovie izraziti promeni vo migracionite dvi`ewa na naselenieto se rezultat, pred s#, na dva osnovni faktora - voenite i specifi~nite okupacioni uslovi i ekonomskiot faktor, pri {to doa|a do pogolema razdvi`enost na naselenito na relacija selo - grad kako i iseluvaweto vo evropskite i prekuokeanskite zemji. Kon ova treba da se dodade i doseluvaweto od sosednite zemji vo Makedonija, pred s# od Kosovo, Sanxak, Ju`na Srbija i Albanija, {to e pointezivno izrazeno po 1950-1960 godina kako i doborovolnoto iseluvawe od Makedonija na preku 250.000 Turci vo celiot povoen period, od koi do 1956 godina se iselile okolu 150.000 Turci od Makedonija. Inaku, sostojbata so promenite na naselenieto pred vojnata i po Vtorata svetska vojna izgleda{e vaka:

Gledano niz prizmata na nacionalnata zastapenost vo NR Makedonija najgolem porast e zabele`an kaj {iptarskoto, odnosno denes albanskoto malcinstvo, a najgolemo opa|awe kaj turskoto malcinstvo, {to go potvrduvaat i slednive podatoci.

Napu{taweto na svojata rodna zemja Republika Makedonija, za `al e prisutno do denes, a ako ne se prezemaat konkretni ~ekori od nadle`nite vlasti i natamu }e prodol`i so u{te pozasileno tempo da se odroduva od svojata tatkovina koja s# pove}e se prazni, so tendencija da stane zemja na bespomo{na stare~ka nacija koja bez vojna odumira i se uni{tuva.