Vardarski rid

GRADOT NA DREVNITE MAKEDONCI

Pi{uva: Andrej LOLEVSKI

  • Koj bil gradot {to se prostiral na lok. Vardarski rid, koj vo anti~kiot period pripa|al na dolnomakedonskata oblast Amfaksitida so rastojanie od okolu 100 km. od prestolninata Pela?

Makedonskata istorija, kako {to napi{a arheologot Pasko Kuzman, ne mo`e poinaku da se tretira, osven kako istoriski kontinuitet, od sozdavaweto na imeto Makedonija do den-denes. Od druga strana, edno od najispolitiziranite temi vo istoriskata nauka be{e i s# u{te e pra{aweto za etni~kata pripadnost na anti~kite Makedonci. Ottuka proizleguva i slo`enosta na pra{aweto {to, vsu{nost, bile anti~kite Makedonci?

Za `al, na{ata istoriska misla re~isi sosema ja zapostavuva{e anti~kata komponenta vo razvojot na makedonskiot narod.

Najnovite soznanija na na{iot vrven stru~wak za anti~ka istorija, prof d-r Nade Proeva, bazirani vrz interdisciplinarni prou~uvawa vo soglasnost so soznanijata na vrvnite svetski istori~ari, govorat deka anti~kite Makedonci bile poseben etnos so politi~ko ureduvawe, kultura, religija, obi~ai i umetnost koi se razlikuvale kako od Helenite taka i od Ilirite i Trakijcite. Isto taka d-r Nade Proeva, istra`uvaj}i ja nivnata etnogeneza, prva dojde do zaklu~ok deka edna od glavnite komponenti vo nivnata etnogeneza bile Brigite, {to isto taka gi razlikuva od Helenite i drugite anti~ki etnosi.

Doka`uvawto na ovie tezi na odgovorot za imeto {to go imame i voop{to prou~uvaweto na nivnata istorija, pokraj malubrojnite pi{ani izvori, spored d-r Proeva, ne e mo`no bez arheolo{ki istra`uvawa, od prosta pri~ina {to anti~kite Makedonci se izdvoile kako poseben etnos, tokmu vo `eleznoto vreme!

Za razlika od temelnite arheolo{ki istra`uvawa vo sosedna R. Grcija na teritorijata na koja `iveele anti~kite Makedonci, vo R. Makedonija arheolo{ki istra`uvawa se vr{at samo na mal broj lokaliteti, ~ii dene{ni ostatoci poteknuvaat od nivnoto vreme. Eden od niv e lokalitetot Vardarski rid kaj Gevgelija, od kade mo`eme da dobieme zna~ajni odgovori za nivnata istorija, kultura, religija, umetnost, ekonomija i dr. Ostanatite mnogubrojni lokaliteti, me|u koi se Herakleja, Lihnidos, Stobi, Skupi i dr. se so arheolo{ki ostatoci, pred s#, od rimskiot period.

OBLASTA AMFAKSITIDA

Koj bil gradot {to se prostiral na lok. Vardarski rid, koj vo anti~kiot period pripa|al na dolnomakedonskata oblast Amfaksitida so rastojanie od okolu 100 km. od prestolninata Pela?

S# do ovogodine{nite arheolo{ki istra`uvawa, koi gi predvode{e d-r Dragi Mitrevski (direktor na Muzejot na Makedonija), nau~nicite bea vo dilema za gradovite Atalanta i Gortinija. Malubrojnite pi{ani izvori za gradot na anti~kite Makedonci na Vardarski rid, davaa skudni podatoci. Taka, Tukidid (kn.II,100) opi{uvaj}i go pohodot na trakiskiot kral Sitalk vo Makedonija vo 429 god. p.n.e., veli deka Sitalk od pajonskiot grad Dober trgnal vo napad na makedonskite gradovi Idomene, Gortinija i Atalanta. D-r Nade Proeva, tolkuvaj}i go ovoj podatok i trgnuvaj}i od soznanijata za ubikacija na gradovite Dober kaj Valandovo, Idomene na lok. Isar Marvinci i po otkrivaweto na miokazot koj poso~uva deka Atalanta se nao|a na patot Via Egnatia, go zastapuva{e gledi{teto deka na lok. Vardarski rid se nao|a gradot Gortinija.

Vakvata teza na d-r Proeva se potvrdi godinava, koga na lokalitetot d-r Dragi Mitrevski otkri epigrafski spomenik, na koj, iako o{teten, mo`e da se pro~itaat bukvite ..TINIA, pri {to se ~ini deka se nayira bukvata R, {to uka`uva na imeto na gradot Gortinija.

Do koi drugi soznanija dojdoa arheolozite po sistematskite istra`uvawa?

Kako izgledal gradot Gortinija i {to e otkrieno?

Na lokalitetot, koj e evidentiran odamna, sistematski arheolo{ki istra`uvawa zapo~naa duri vo 1995 god. Niv gi predvodea d-r Dragi Mitrevski od Muzejot na Makedonija i istori~orat na umetnost-arheolog Boban Huseinovski od gevgelijskiot muzej. Lokalitetot go istra`uvaa i amerikanskite stru~waci od Teksa{kata fondacija za arheolo{ki istra`uvawa.

Spored d-r Dragi Mitrevski, so poslednite iskopuvawa vo oktomvri godinava (koi s# u{te se vo tek), finansirani od Ministerstvoto za kultura, istra`uva~kite raboti se zaokru`uvaat i ve}e mo`e da se sogleda na~inot na `ivot na drevnite Makedonci vo Gortinija, nivnata arhitektura, urbanizmot, ekonomijata, kulturata, umetnosta i religijata.

Po zavr{uvaweto na konzervatorskite raboti, pred javnosta }e se prezentiraat ostatocite na razvojot na gradot,od 5- 4 v.p.n.e i od 3-2 v.p.n.e.

Na lokalitetot se otkrieni i ostatoci na pove}e naselbi, taka {to mo`e da se sogleda genezata na razvitokot na lokalitetot od krajot na bronzenoto vreme s# do rimskiot period, koga prestanuva `ivotot vo Gortinija. Stanuva zbor za kontinuiran kulturno-istoriski razvoj i `ivot na ovoj lokalitet od praistorijata, pa s# do antikata. Istoriski e posvedo~eno deka na Vardarski rid `iveelo makedonsko naselenie, koe kulturno izniknalo od doma{nite kulturni vrednosti, ~ij dostrel e najvisok vo anti~kata kultura, konstatira d-r Mitrevski.

GRADOT GOTINIJA

Spored nepodvi`nite naodi, Gortinija bil ekonomski razvien i golem grad. Taka, na negovata ju`na terasa otkrieni se ostatoci na cel mal trgovski centar. Toj datira vo 3-2 v.p.n.e. i na ovoj del od gradot se nao|al trgovsko-industriskiot kvart. Otkrieni se dve golemi pe~ki, rabotilnici za metal i keramika, posvedo~eni vo izvorite,tekstilna rabotilnica so otkrieni tkaja~ki predmeti i dr. So istra`uvawata koi se vo tek, na ovaa lokacija o~ekuvame i drugi naodi, kako i eden monumentalen objekt od 5 v.p.n.e., veli d-r Dragi Mitrevski.

Na akropolata od Gortinija, dosega e otkrien del od javniot del na gradot. Toa e kompleks na objekti so razna namena datirani vo 3-2 vek p.n.e. Otkrien e i del od palata so 10-metarski hodnik i skali, kako i malo ku}no svetili{te so podvi`ni naodi, konstatira d-r Mitrevski.

Na severniot del od gradot so minatogodi{nata kampawa otkrien e vnatre{niot bedem na gradot so petmetarska kvadratna kula, edinstven vakov naod vo Makedonija, koj lani vandalski be{e uni{ten od s# u{te nepoznati storiteli. Vsu{nost, 27 otsto od Gortinija e uni{teno so nepromislenoto odobrenie za izgradba na avtopatot kon gr~kata granica.

Od ona {to mo`e{e da se spasi i istra`i pred bagerite i na{ata glupost da go sramni ovoj del od gradot, bea isklu~itelno zna~ajnite naodi, koi, del se vo muzej (podvi`nite), a ostanatite (nepodvi`nite) se samo vo foto i videodokumentacija. A be{e otkrien del od gradot vo koj `iveel narodot, onoj istiot koj so Aleksandar III Makedonski go osvoi toga{niot svet, s# do Indija. Za nivniot visok dostrel vo kulturata govorat naodite kako {to se plo{tadot so fontana, rasko{nite `iveali{ta so bogati podvi`ni naodi, dve sovr{eno so~uvani kadi, edinstveni takvi otkrieni vo Makedonija i dr.

Za razlika od nepodvi`nite naodi, podvi`nite naodi vo Gortinija se mnogubrojni. Site podvi`ni naodi od krajot na noemvri godinava }e bidat prezentirani pred javnosta vo novata postojana izlo`ba vo Muzejot na Gevgelija, veli arheologot Boban Husenovski, avtor na izlo`bata. Ova ne samo {to }e bide edinstvena postojana izlo`ba posvetena na anti~kite Makedonci vo R. Makedonija, tuku, naskoro, istata }e bide prezentirana i vo Muzejot na Makedonija, veli toj.

Od mnogubrojniot kerami~en, metalen i numizmati~ki fond, mo`e da se sogledaat visokite kulturni vrednosti na `itelite na Gortinija, posebnosta na nivnata religija, umetnost i ekonomskata mo}.

Od kerami~nite naodi se izdvojuvaat terakotite na bo`estva, pove}eto s# u{te neidentifikuvani; razni antromoforni i zoomorfni figuri, me|u koi se izdvojuvaat figurite na kowi, potoa svetilki, amfori, pitosi, kantarosi, ungvetariumi, megarski pehari, ihtii (~inii za riba), gutusi i dr. predmeti, site od doma{no proizvodstvo. Otkrieni se primeroci i na uvezena keramika od 5-4 v.p.n.e. i dr.

Od metalnite naodi se izdvojuva oru`jeto (kopja,me~evi), nakitot i alatite od sekojdnevniot `ivot. Otkrieni se golem broj klu~evi i kujnski pribor, no`evi, viqu{ki, la`ici i dr.

Osobeno e interesen i zna~aen numizmati~kiot fond, konstatira arheologot Boban Husenovski. Na ovoj lokalitet otkrieni se moneti na site makedonski vladeteli. Od prviot makedonski kral koj koval moneti- Aleksandar I 498-454 g.p.n.e (mo{ne redok naod, koj mo`e da go potvrdi prisoedinuvaweto na oblasta Amfaksitida kon dolnomakedonskoto kralstvo na Argeadite), pa s# do posledniot makedonski kral od dinastijata Antigonidi-Persej (187-168 g.p.n.e.). Na lokalitet otkriena e i isklu~itelno retka i zna~ajna moneta na Oreskite (kraj na 6-5v.p.n.e), kako i zbiren naod od 51 srebrena tetradrahma na Aleksandar III Makedonski, Filip III i na Seleuk I Nikator. Ovoj naod go potvrduva istoriskiot podatok za pohodot na Galite vo Makedonija vo 280/279 g.p.n.e., od {to ne bila po{tedena ni Gortinija, nastan koj bil pri~ina za zakopuvawe na ovoj zbiren naod, istaknuva kustosot Husenovski.

So ogled na arheolo{kite naodi, koi doprva treba da se prou~at i protolkuvat, makedonskata istorija }e se zbogati so novi soznanija osobenosta na anti~kite Makedonci, nivnata kultura, religija, umetnost, obi~ai i na~inot na `ivot, podatoci koi gi nemame dovolno vo pi{anite izvori i se potskrivnuvaat od arheolozite vo sosednite zemji. Zatoa, arheolo{kite istra`uvawa na Vardarski rid mora da prodol`at, kako i na ostanatite lokaliteti na anti~kite Makedonci vo R.Makedonija.