TE[KO SE PALAT SVETILKITE NA @IVOTOT

Toj den se odr`uva{e Tretata konferencija na "Dru{tvoto Prespa", a toa be{e mo`nost, po ~etiri godini, na vaka golem sobir site da pozboruvaat za problemite na ovoj kraj, vo koj `iveele sami, daleku od ostanatiot svet, bez osnovnite pridobivki neophodni na dene{niot ~ovek. Pretsedatelot Spase Mazenkovski ocenuva deka dru{tvoto napravilo mnogu za afirmacija na makedonskoto nacionalno malcinstvo, no deka pred nego stojat mnogu problemi.

Vo devette sela, site naseleni so Makedonci, nema nitu eden pogon, nitu edna fabrika. Lu|eto `iveat od sto~arstvo i zemjodelstvo. No, i toa {to go proizveduvaat nema komu da mu go prodadat. Bara da se otvori granicata, lu|eto lesno da mo`at da ja minuvaat, a eden den vo nedelata da se odr`uva zaedni~ki pazar na koj bi kupuvale prespanci od dvete strani na granicita. Bara da se otvori i nekoe pogon~e za prerabotka na mleko i konzervirawe na ribi.

Me|utoa, ovie lu|e vo minatoto ostaveni sami da se snao|aat vo planinata, ne gi pritiska samo siroma{tijata, na koja o~igleno sviknale. Tie baraat da se ispravat site napraveni nepravdi. Nivnite sela i den-denes oficijalno nosat albanski imiwa. Ako, na primer, od mesnata administracijata vo Pustec, pobaraat da im se izdade nekoj dokument vo nego nema da stoi toa ime, tuku Mi}enas, {to na albanski zna~i Ezerani. Vo vremeto na car Zogu, a i podocna vo godinite na diktaturata na Enver Oxa, prvite ~ekori {to bile prezemani za albanizacija na ovie prostori im se smenuvale imiwata na naselbite, mestata i lu|eto. Pove}eto semejstva si gi vratija starite imiwa i prezimiwa, no so imiwata na selata rabotite zapnaa nekade vo Tirana.

Jane Malevski, porane{en slu`benik vo banka, a sega bez rabota, veli deka negoviot kraj ima mnogu vrednosti koi mora da se za~uvaat: "Makedonija treba da ima pogolem interes ne samo za nadminuvawe na na{ata te{ka socijalna sostojba, tuku da se za~uvaat kulturata, tradiciite i, najglavno, da se napi{e istorijata na Prespa. Da se poka`e deka taa ima istorija, makedonska istorija. Ima talentirani lu|e koi mo`at da go istra`at i da go napi{at toa, no nemaat pari da go objavat za da ostane kako dokument zasekoga{. Pokraj toa na{ite sela imat star, ~ist folklor, koj poleka se gubi, is~eznuva. I toja treba da se za~uva", veli toj.

Nevraboteniot mlad veterinaren lekar, Edmond Temelko, e mo{ne revoltiran od odnosot na albanskite vlasti koi gi delele gra|anite. Koga diplomiral pobaral rabota vo Tirana, a tamu mu odgovorile: "Nie nemame rabota za na{ite, a kamoli za tebe". "Nie ne u~estvuvame vo nitu edna struktura vo vlasta. Im se kr{i pravoto na na{ite deca za obrazovanie. U{te vo prvo oddelenie tie u~at so stari programi od prethodniot sistem, so {to se saka vo niv u{te na po~etokot da im se vsadi albanizmot, {tom porasnat da ne se ~uvstvuvaat Makedonci. Nikade vo svetot ne postoi, u~enicite i u~itelite da se od ista nacionalnost, a da se u~i na drug jazik. Toa go ima samo kaj nas, vo Pustec.

Vtoro, na{ite deca ne si ja poznavaat istorijata na sopstveniot, makedonskiot narod. Koi se nivnite korewa, koj se borel za nivniot narod?"

Elda Jankula studira vo Skopje. @ivotot vo novata sredina & ovozmo`il rodnoto mesto da go vidi so poinakvi o~i.

Smeta deka vo Pustec mora da se otvori sredno u~ili{te na makedonski jazik, a pove}emina mladi prespanci da se {koluvaat vo Makedonija, za da mo`at, otkako }e se vratat, da mu pomognat na rodnoto mesto. "Site se zainteresirani da studiraat vo Skopje, me|utoa, mnogu te{ko zavr{uvaat. Poradi toa, po linija na mal otpor, se opredeluvaat za fakultetite vo Tirana, koi polesno gi zavr{uvaat, a ima i takvi koi se zapi{uvaat vo Bugarija, kade im se nudat mnogu privle~ni ne{ta".

Dolna Gorica ja napu{tame docna ve~erta. Poradi mrakot sednicata na dru{tvoto se odlaga. Struja nema, a svetilkite, poradi restrikciite, kojznae koga }e se zapalat. Lu|eto ne reagiraat, naviknale na toa, za{to cel `ivot bile bez svetlina.