Slobodanka Ristovska, direktor na Agencijata za privatizacija na Republika Makedonija

ZAKONOT NE POZNAVA TERMIN "REVIZIJA"

  • Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital ne go poznava terminot "revizija" na privatizacijata. Ova {to sega se pravi vo nekoi firmi e samo obi~na kontrola na procesot
  • Postapkata za privatizacija na makedonskite zagubari e definirana vo Akcioniot plan, vo koj se sodr`ani merkite i aktivnostite za sekoja od firmite-zagubari vrzani za FESAL-aran`manot, koi }e mora da se privatiziraat ili likvidiraat najdocna do mart 2002 godina

Razgovarala: Rozita ZAKEVA

So osamostojuvaweto na Makedonija se promenija i na~inite na stopanisuvawe. Privatizacijata, odnosno transformacijata na stopanskite subjekti so op{testven kapital vo pretprijatija so privaten kapital, e proces koj vo celokupnoto stopansko `iveewe predizvika niza problemi. Gra|aninot mora{e da osoznae koi se negovite prava vo edno akcionersko dru{tvo i koi se pravilata za da stane akcioner. Vo poslednava godina se {irea glasini za nepravilna privatizacija, {to samo po sebe bara i revizija. Vo vrska so barawata za revizijata i niza drugi problemi vo oblasta privatizacija zboruva gospo|ata Slobodanka Ristovska, direktor na Agencijata za privatizacija na Republika Makedonija.

MS: Gospo|o Ristovska, kolkav e brojot na pretprijatija, odnosno trgovski dru{tva ~ij{to kapital e transformiran od op{testven vo privaten? I kakvi se finansiskite efekti od procesot na privatizacija?

RISTOVSKA: Zaklu~no so 30.6. 2000 godina e izvr{ena transformacija na vkupno 1.586 pretprijatija, a vo periodot 1.1.2000 - 30.6.2000 godina e izvr{ena transformacija na vkupno 98 pretprijatija. Planot za 2000 godina samo za 6 meseci e ostvaren so 65 procenti vo pogled na brojot na pretprijatijata, a so 95 procenti vo pogled na procenetata vrednost. Rezultatite od procesot na transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital se prika`ani vo tabelite vo prodol`enie.

 

Transformacija na pretprijatijata

Golemina

Plan za 2000-ta godina

Ostvareno do 30.06.2000

Broj

Proceneta vrednost (gm) vrednost (DEM)

Broj

Proceneta vrednost (gm)

Vkupno transformirani

1.639

4.372.908.055

1586

4.360.913.545

Plan za 2000-ta

 

 

 

 

pretprijatija vo proces

151

234.509.000

127

237.766.469

transformirani

 

 

98

222.514.490

Vkupno

1.790

4.607.417.055

 

 

Za odbele`uvawe e deka vo Agencijata se evidentirani 42 pretprijatija koi se vo postapka na ste~aj i ~ie transformirawe zavisi od brzinata na vodeweto na ste~ajnata postapka, odnosno od nadle`nite sudovi. So finansiskiot plan do krajot na 2000 godina se planira da se ostvarat vkupno 605.247.554 gm. Vkupnite planirani finansiski efekti od privatizacijata vo izve{tajniot period, kategorija na prihodi i na~ini na pla}awe se prika`ani vo prodol`enie.

Godini

Ostvareni sredstva po godini

GM

%

Broj na pretprijatija

%

1994

14.209.579

2,89

106

6,68

1995

46.198.073

9,40

430

27,11

1996

106.600.167

21,69

378

23,83

1997

67.697.476

13,77

218

13,75

1998

112.038.129

22,79

303

19,10

-Ladna valavnica

25.742.011

5,24

1

0,06

- Ostanati

86.296.118

17,55

302

19,04

1999

91.522.023

18,62

53

3,34

1.1-30.6.2000

53.312.990

10,85

98

6.18

Vkupno

491.578.437

100,00

1.586

100,00

Plan za 2000-ta prihodi od privatizacijata

125.000.000

 

 

151

 

 

Ostvaruvawe vo periodot 01 - 06 2000-ta godina (%)

 

 

42,65

 

 

64,90

 

Osnov za pla}awe

Ostvareno vo period od 01.01.-30.06.2000

gm

Proda`ba na pretprijatija

22.698.222

Proda`ba na rezidulni akcii/udeli

28.710.352

Dividenti

335.845

Ostanato

1.568.571

Vkupno

53.312.990

 

Na~in na pla}awe

Ostvareno 01.01.-30. 06. 2000-ta GM

[tedni vlogovi i obvrznici

18.581.669

Vo gotovo

34.731.321

Vkupno

53.312.990

 

Od aspekt na na~inot na koj se vr{i naplatata na sredstvata vo izve{tajniot period e prisutna zna~ajna promena vo korist na naplata vo gotovo, kako rezultat na proda`bata na akciite na berza.

STRANSKI INVESTICII

MS: Dali prilivot na stranski investicii gi ispolnuva o~ekuvawata na Agencijata za privatizacija?

RISTOVSKA: Privlekuvaweto na stranski kapital be{e definirano kako edna od celite vo procesot na privatizacija, no i po{iroko, tie se vo direktna relacija so sevkupniot ekonomski razvoj na zemjata. Evidentno e deka vkupniot priliv na stranski direktni investicii vo zemjata od okolu 300 milioni amerikanski dolari ni oddaleku ne gi ispolnuva o~ekuvawata i istiot e rezultat na objektivnite faktori, koi go determiniraat privlekuvaweto na stranski kapital, a se od politi~ka i ekonomska priroda. Sepak, potrebno e da se potencira faktot deka nad 60 procenti od vkupnite stranski direktni investicii vo Republika Makedonija se vlezeni vo procesot na privatizacija ili preku postprivatizacioni transakcii na Makedonskata berza, a zapo~natiot trend na pozna~itelni prilivi na stranski kapital vo poslednite dve godini prodol`uva i se intenzivira.

MS: Mislite li deka treba da ima revizija na privatizacijata?

RISTOVSKA: Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital ne go poznava terminot "revizija" na privatizacijata. Ova {to sega se pravi vo nekoi firmi e samo obi~na kontrola na procesot. Vo minatata godina bile podneseni pove}e od 200, a godinava okolu 150 barawa za kontrola na procesot na privatizacija. Me|utoa, za taa cel ne e formiran poseben organ za revizija na privatizacijata, nitu postoi spisok na firmi vo koi se planira da se izvr{i revizija. Zakonot definira kontrola vo postapkata na privatizacijata i za taa cel se odr`ani konsultativni sostanoci so pretstavnicite na nadle`nite institucii {to imaat udel vo taa kontrola. Agencijata ima u~estvo vo toa, bidej}i go vodi procesot na privatizacijata proveruvaj}i ja zakonitosta na postapkata.

MS: Kako postapuva Agencijata vo slu~ai koga do nea ima podneseno prijava za revizija na privatizacijata na nekoja firma?

RISTOVSKA: Kontrolata vo Agencijata vrz osnova na pismeno barawe se vr{i od aspekt na po~ituvawe na zakonskata procedura na procesot na privatizacija. Toa podrazbira kontrola na po~ituvaweto na site rokovi predvideni vo Zakonot, potoa dali e dostavena celokupnata potrebna dokumentacija vo soglasnost so Zakonot, odnosno se vr{i proverka na zakonitosta na celokupnata postapka na privatizacija, vo delot vo koj e nadle`na Agencijata.

[to se odnesuva do barawata od koi mo`e da se sogleda ili pak postoi somnevawe deka e o{teten op{testveniot kapital, Agencijata ispra}a, odnosno dostavuva barawe do Ministerstvoto za finansii, Upravata za javni prihodi, soglasno ~len 52 i ~len 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital ("Slu`ben vesnik" na RM 25/98 i 49/00).

MS: Od kogo naj~esto se dostavuvaat barawata za revizii?

RISTOVSKA: Barawata za kontrola na procesot na privatizacija vo najgolem broj slu~ai se barawa od strana na akcioneri, ste~ajni rabotnici, rabotnici koi bile proglaseni za tehnolo{ki vi{ok i sindikatite.

PROBLEM "[E]ERANA"

MS: Va{iot stav za najavenata "vojna" na ESM kon svoite dol`nicite?

RISTOVSKA: Agencijata na Republika Makedonija za privatizacija ne e vo nikoj slu~aj involvirana vo sporot me|u Elektrostopanstvo na Makedonija i negovite dol`nici i nema potreba toa da go komentira.

MS: Objasnete ni go nakuso problemot so Fabrika za {e}er "4 Noemvri" a.d. od Bitola i zo{to e poni{tena Odlukata za proda`ba na akciite koi kaj sebe gi ima{e Agencijata?

RISTOVSKA: Na sednicata odr`ana na 13.10.2000 godina, Upravniot odbor na Agencijata za privatizacija na RM donese odluka za poni{tuvawe na delot od prethodno donesenata odluka za proda`ba na akciite na Fabrika za {e}er "4-ti Noemvri" a.d. - Bitola, {to se odnesuva na proda`bata na akciite po osnov na dr`aven kapital. Upravniot odbor na Agencijata ja donese Odlukata kako rezultat na prethodnoto poni{tuvawe od strana na Vladata na RM na Odlukata na Vladata na Republika Makedonija od 12.01.1999 godina, za pretvorawe na pobaruvawata na Republika Makedonija, vo iznos od 2.235.000 gm, vo vlog vo Fabrika za {e}er "4-ti Noemvri" a.d. - Bitola.

MS: Ka`ete ni ne{to za izmenite vo Zakonot za privatizacija.

RISTOVSKA: Osnovna cel na predlo`enite izmeni na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital e zabrzuvawe na procesot na privatizacija i negovo kone~no zavr{uvawe. Za taa cel, predvideni se novi modeli na doprivatizacija na kapitalot, a predvideno e i osnovawe na investicionen fond. Agencijata }e prodol`i da gi nudi na proda`ba preku Makedonskata berza akciite koi i se preneseni po koj bilo osnov.

MS: Va{ komentar za obvinuvawata na Lefterov.

RISTOVSKA: Obvinuvawata od strana na Lefterov gi tolkuvam kako pritisok vrz mene kako profesionalec, no i pritisok vrz procesot na privatizacija, koj se sproveduva vo soglasnost so zakonskata regulativa, koja nikoj nema pravo da ja preskoknuva i da ne ja po~ituva. Ne smee da se zaboravi deka stanuva zbor za prenesuvawe na sopstvenosta, a pravoto na sopstvenost e ustavna kategorija. A, za da se stekne toa pravo, mora da se pominat legalnite proceduri. Dali nekomu mu se dopa|a toj proces i brzinata so koja toj se odviva e najmalku va`no. Va`no e deka toa mora da se napravi na legalen na~in, profesionalno i bez politika. Lefterov go do`iveav kako pritisok koj gi forsira tokmu sprotivnite metodi i zatoa ne bi sakala pove}e da go komentiram.

MS: Kakva e postapkata za privatizacija na makedonskite zagubari, odnosno imate li plan kako da se ras~istat dolgovite na tie firmi, pred da se privatiziraat?

RISTOVSKA: Postapkata za privatizacija na makedonskite zagubari e definirana vo Akcioniot plan, vo koj se sodr`ani merkite i aktivnostite za sekoja od firmite-zagubari vrzani za FESAL-aran`manot, koi }e mora da se privatiziraat ili likvidiraat najdocna do mart 2002 godina. Glavnata cel {to treba da se postigne so privatizacijata ili likvidacijata na firmite-zagubari e namaluvawe na vkupnata zaguba vo stopanstvoto, koja sega iznesuva 2,9 otsto od bruto-doma{niot proizvod na 0,9 otsto {to treba da se postigne do mart 2002 godina. Na spisokot od 40 zagubari postojat 12 firmi koi se fiksno utvrdeni i 38 koi se samo naimenuvani, no vo slu~aj da stanat profitabilni, na nivno mesto mo`at da se vklu~at drugi.