ZAKONOT NE POZNAVA TERMIN "REVIZIJA"

RISTOVSKA: Zaklu~no so 30.6. 2000 godina e izvr{ena transformacija na vkupno 1.586 pretprijatija, a vo periodot 1.1.2000 - 30.6.2000 godina e izvr{ena transformacija na vkupno 98 pretprijatija. Planot za 2000 godina samo za 6 meseci e ostvaren so 65 procenti vo pogled na brojot na pretprijatijata, a so 95 procenti vo pogled na procenetata vrednost. Rezultatite od procesot na transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital se prika`ani vo tabelite vo prodol`enie.

Za odbele`uvawe e deka vo Agencijata se evidentirani 42 pretprijatija koi se vo postapka na ste~aj i ~ie transformirawe zavisi od brzinata na vodeweto na ste~ajnata postapka, odnosno od nadle`nite sudovi. So finansiskiot plan do krajot na 2000 godina se planira da se ostvarat vkupno 605.247.554 gm. Vkupnite planirani finansiski efekti od privatizacijata vo izve{tajniot period, kategorija na prihodi i na~ini na pla}awe se prika`ani vo prodol`enie.

Od aspekt na na~inot na koj se vr{i naplatata na sredstvata vo izve{tajniot period e prisutna zna~ajna promena vo korist na naplata vo gotovo, kako rezultat na proda`bata na akciite na berza.

RISTOVSKA: Privlekuvaweto na stranski kapital be{e definirano kako edna od celite vo procesot na privatizacija, no i po{iroko, tie se vo direktna relacija so sevkupniot ekonomski razvoj na zemjata. Evidentno e deka vkupniot priliv na stranski direktni investicii vo zemjata od okolu 300 milioni amerikanski dolari ni oddaleku ne gi ispolnuva o~ekuvawata i istiot e rezultat na objektivnite faktori, koi go determiniraat privlekuvaweto na stranski kapital, a se od politi~ka i ekonomska priroda. Sepak, potrebno e da se potencira faktot deka nad 60 procenti od vkupnite stranski direktni investicii vo Republika Makedonija se vlezeni vo procesot na privatizacija ili preku postprivatizacioni transakcii na Makedonskata berza, a zapo~natiot trend na pozna~itelni prilivi na stranski kapital vo poslednite dve godini prodol`uva i se intenzivira.

RISTOVSKA: Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital ne go poznava terminot "revizija" na privatizacijata. Ova {to sega se pravi vo nekoi firmi e samo obi~na kontrola na procesot. Vo minatata godina bile podneseni pove}e od 200, a godinava okolu 150 barawa za kontrola na procesot na privatizacija. Me|utoa, za taa cel ne e formiran poseben organ za revizija na privatizacijata, nitu postoi spisok na firmi vo koi se planira da se izvr{i revizija. Zakonot definira kontrola vo postapkata na privatizacijata i za taa cel se odr`ani konsultativni sostanoci so pretstavnicite na nadle`nite institucii {to imaat udel vo taa kontrola. Agencijata ima u~estvo vo toa, bidej}i go vodi procesot na privatizacijata proveruvaj}i ja zakonitosta na postapkata.

RISTOVSKA: Kontrolata vo Agencijata vrz osnova na pismeno barawe se vr{i od aspekt na po~ituvawe na zakonskata procedura na procesot na privatizacija. Toa podrazbira kontrola na po~ituvaweto na site rokovi predvideni vo Zakonot, potoa dali e dostavena celokupnata potrebna dokumentacija vo soglasnost so Zakonot, odnosno se vr{i proverka na zakonitosta na celokupnata postapka na privatizacija, vo delot vo koj e nadle`na Agencijata.

[to se odnesuva do barawata od koi mo`e da se sogleda ili pak postoi somnevawe deka e o{teten op{testveniot kapital, Agencijata ispra}a, odnosno dostavuva barawe do Ministerstvoto za finansii, Upravata za javni prihodi, soglasno ~len 52 i ~len 7 od Zakonot za izmenuvawe i dopolnuvawe na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital ("Slu`ben vesnik" na RM 25/98 i 49/00).

RISTOVSKA: Barawata za kontrola na procesot na privatizacija vo najgolem broj slu~ai se barawa od strana na akcioneri, ste~ajni rabotnici, rabotnici koi bile proglaseni za tehnolo{ki vi{ok i sindikatite.

RISTOVSKA: Agencijata na Republika Makedonija za privatizacija ne e vo nikoj slu~aj involvirana vo sporot me|u Elektrostopanstvo na Makedonija i negovite dol`nici i nema potreba toa da go komentira.

RISTOVSKA: Na sednicata odr`ana na 13.10.2000 godina, Upravniot odbor na Agencijata za privatizacija na RM donese odluka za poni{tuvawe na delot od prethodno donesenata odluka za proda`ba na akciite na Fabrika za {e}er "4-ti Noemvri" a.d. - Bitola, {to se odnesuva na proda`bata na akciite po osnov na dr`aven kapital. Upravniot odbor na Agencijata ja donese Odlukata kako rezultat na prethodnoto poni{tuvawe od strana na Vladata na RM na Odlukata na Vladata na Republika Makedonija od 12.01.1999 godina, za pretvorawe na pobaruvawata na Republika Makedonija, vo iznos od 2.235.000 gm, vo vlog vo Fabrika za {e}er "4-ti Noemvri" a.d. - Bitola.

RISTOVSKA: Osnovna cel na predlo`enite izmeni na Zakonot za transformacija na pretprijatijata so op{testven kapital e zabrzuvawe na procesot na privatizacija i negovo kone~no zavr{uvawe. Za taa cel, predvideni se novi modeli na doprivatizacija na kapitalot, a predvideno e i osnovawe na investicionen fond. Agencijata }e prodol`i da gi nudi na proda`ba preku Makedonskata berza akciite koi i se preneseni po koj bilo osnov.

RISTOVSKA: Obvinuvawata od strana na Lefterov gi tolkuvam kako pritisok vrz mene kako profesionalec, no i pritisok vrz procesot na privatizacija, koj se sproveduva vo soglasnost so zakonskata regulativa, koja nikoj nema pravo da ja preskoknuva i da ne ja po~ituva. Ne smee da se zaboravi deka stanuva zbor za prenesuvawe na sopstvenosta, a pravoto na sopstvenost e ustavna kategorija. A, za da se stekne toa pravo, mora da se pominat legalnite proceduri. Dali nekomu mu se dopa|a toj proces i brzinata so koja toj se odviva e najmalku va`no. Va`no e deka toa mora da se napravi na legalen na~in, profesionalno i bez politika. Lefterov go do`iveav kako pritisok koj gi forsira tokmu sprotivnite metodi i zatoa ne bi sakala pove}e da go komentiram.

RISTOVSKA: Postapkata za privatizacija na makedonskite zagubari e definirana vo Akcioniot plan, vo koj se sodr`ani merkite i aktivnostite za sekoja od firmite-zagubari vrzani za FESAL-aran`manot, koi }e mora da se privatiziraat ili likvidiraat najdocna do mart 2002 godina. Glavnata cel {to treba da se postigne so privatizacijata ili likvidacijata na firmite-zagubari e namaluvawe na vkupnata zaguba vo stopanstvoto, koja sega iznesuva 2,9 otsto od bruto-doma{niot proizvod na 0,9 otsto {to treba da se postigne do mart 2002 godina. Na spisokot od 40 zagubari postojat 12 firmi koi se fiksno utvrdeni i 38 koi se samo naimenuvani, no vo slu~aj da stanat profitabilni, na nivno mesto mo`at da se vklu~at drugi.