FA[ISTITE DA NE SI IGRAAT SO BALKANSKATA TRAGEDIJA!

Edno e sigurno deka Demokratskata alternativa e edinstvena partija vo Makedonija bez demokratski centralizam i bez militantno ~lenuvawe vo nea. Nie sme partija bogata po svoeto raznoglasie. Toa raznoglasie ponekoga{ odi i dotamu {to ponekoga{ duri i oddava privid na nefuncionirawe na partijata, bidej}i pravoto sekoj od nas da misli i {to e najva`no toa {to go smisli da go ka`e javno e neprikosnoveno. Ottamu }e najdete lu|e koi polemiziraat i so sebe i so javnosta i so partijata. Spored toa, pravoto na gospodinot Klimovski si e negovo pravo, ottuka i pravoto na pretsedatelot Tupurkovski da ima svoe mislewe i da se bori za toa svoe mislewe. Koga }e dojde na dneven red da se razgovara na Sekretarijatot za takvi kadrovski re{enija, a tie vi garantiram i ve uveruvam deka ne bea na taa sednica na Sekretarijatot, bidej}i taa pomina mirno, so zadovolstvo }e sedneme i }e se soslu{ame, bez toa na nekomu od nas da ni nalikuva na kavga. Onie, pak, {to ne se naviknati da gledaat takvo otvoreno raspravawe vo edna politi~ka partija vo Makedonija }e gledaat vo toa {to sakaat da go vidat. Fakt e deka nie i po toj sostanok }e prodol`ime da rabotime. Trendot koj se gleda vo razvojot na na{ata partija na jaknewe e o~igleden, taka {to razlikite vo mislewata vo osnova ne vlijaat vrz principite zaradi koi sme se sobrale zaedno. Normalno e deka {tom imate takvo raznoglasno milje i vo nego gledate svoe bogatstvo, vo nego da ima i razli~nite stavovi po odredeni krupni pra{awa koi se vo momentot dominanti vo na{ata dr`ava i ottamu mo}ta da mo`eme edinstveni vo takvata pozicija na bogatstvo na razmisla da ka`eme deka ne sme zadovolni od nivoto i dinamikata so koi se sproveduvat reformite, osobeno sega koga nie odgovarame za toa. Bevme krajno nezadovolni od na~inot na koj reformite bea blokirani pred 1998 godina, pa trgnavme vo deblokadata na tie reformi, t.e trgnavme na izbori.

Mo`eme da ka`eme deka ne sme zadovolni od poslednite dve izborni rundi, pretsedatelskite i lokalnite. Na{eto nezadovolstvo ne proizleguva od suvereniot glas na narodot i negovoto visoko nivo na politi~ka kultura da odbegne da stane plen na manipulaciite i provokaciite, tuku zaradi toa {to vo na{ata partija po~nuva da stanuva dominatno me{aweto na sili ili instrumenti koi se nadvor od prirodnata politi~ka igra vo demokratskiot politi~ki poredok. Imavme nasilnici, narodski re~eno silexii, koi se koristea so svojata fizi~ka sila i od druga strana imavme i poopasni nasilnici, bidej}i {tetata {to ja pravat vo glavata na lu|eto e postra{na od modrinkata, iako i ednoto i drugoto smetam deka se brutalni. Intelektualni nasilnici koristejki go obra~ot od lu|e koi svojata ekonomska mo} ja sozdadoa za vreme na vladeeweto na SDSM, sega mo}ta ja koristat da finansiraat medium. Takvite lu|e uspevaat da sozdadat edna takva satanizirana atmosfera koja im ovozmo`uva{e na onie koi se koristea so pi{toli i bezbol palki da operiraat vo nea. Za Demokratskata alternativa i ednoto i drugoto, i verbalnoto koe true i fizi~koto koe se koristi so rezultatite od toj otrov, e opasno. Na{ata partija nema nitu medium, nitu vlijanie vrz nekoj, nema aktivisti od toj nasilni~ki tip. Drugite go naru{uvat na{iot demokratski politi~ki poredok i od nego sozdavaat ne{to na koe ako ne mu se zastane na krajot, }e se slu~i celosno poni{tuvawe na site demokratski pridobivki od 1990 godina navamu, osobeno postignati vo vremeto vo koe kako opozicija se borevme da gi smenime rabotite.

Sega se zalagame za iskornuvawe na nedefiniran politi~ki prostor kade {to mo`at da se pojavat vakvite kriminogeni odnesuvawe. Toa }e se eliminira so novoto zakonodavstvo, koe }e gi regulira izborite i koe }e bide od koren novo, a ne doteruvano, prepravano od prethodniot poredok. ]e ima novi zakoni za izbor na odbornici, gradona~alnici, pratenici i presedatel na dr`avata. I tuka smetame deka dominantno mesto treba da ima proporcionalniot model i vo toj aspekt se soglasuvame so Liberalnata partija, iako na{ite motivi se poinakvi. Ovaa na{a razmisla stoi od 1998 godina i denovive }e izlezeme so nea. Ako uspeeme da ovozmo`ime ramnopravna trka na izborite za sekoj politi~ki ~initel i ako cenzusot {to treba da se postigne za da se vleze vo Parlamentot e dovolno demokrati~en, toga{ mislam deka koga na lu|evo }e im se predo~uvaat listi, a ne poedinci, prostorot za verbalna satanizacija i nasilstvo, kako i fizi~kata satanizacija i nasilstvo, }e se stesne do maksimum, }e se relaksiraat odnosite. Toa }e & ovozmo`i na dr`avata da dejstvuva efikasno vo za{tita na izborniot proces i da ne se me{a vo nego. Ako toa go postigneme, narednite izbori }e bidat oslobodeni od ova {to go do`iveavme na pretsedatelskite i lokalnite izbori. Toa }e bide glavna zada~a na partiskata konferencija. Seto drugo e samo igrawe vo dvorot na interesite na edna ili druga politi~ka sila vo dr`avava.

^A[ULE: Na ovaa tema, pretsedatelot i negovata odgovornost, nie nemame nikakva dopirna to~ka so nikogo, a najmalku so SDSM. Minatata godina gi priznavme izborite i rezultatite u{te vo prviot krug. Na{iot pretsedatelski kandidat izleze i re~e deka ja zagubi trkata. Isto taka, rekovme deka imame mnogu prigovori za na~inot na koj bea odr`ani tie izbori i deka }e barame da se napravi novo zakonodavstvo. Nie toa }e go napravime. Zna~i, priznavaj}i deka zagubivme, go priznavme toj {to pobedi, a i so site prigovori vo vtoriot krug, pobedi gospodinot Trajkovski. Na{iot spor so pretsedatelot e okolu negovoto poimawe na vodeweto na nadvore{nata politika, koe e vo domenot na Vladata i pretstavuvaweto na dr`avata, {to e edna od funkciite na pretsedatelot koja sepak e manifestaciona. Spored odredbite i zakonite, na~inot na koj }e se oblikuva nadvore{nata politika se vo domenot na Vladata i Parlamentot. Tie se edinstveni {to go imaat suverenoto pravo za toa. Trajkovski smeta deka s# u{te ne se steknati uslovite da gi primi akreditivite na tajvanskiot ambasador. Toj se koristi so edna nepreciznost vo Ustavot koja ne opredeluva rok, a opredeluva zada~a deka treba da gi primi akreditivite. Ne odbiva, bidej}i ako odbiva, toga{ e podlo`no na procenka negovoto postapuvawe ili podobro re~eno }e treba da se ocenuva dali so toa go kr{i Ustavot. Po moe uveruvawe, ako odbie da gi primi, a Vladata vospostavila diplomatski odnosi, toga{ go kr{i Ustavot. Vo toj slu~aj treba Ustavniot sud i site politi~ki ~initeli vo dr`avava da pokrenat postapka za ispituvawe na negovata odgovornost i ako mu presudat deka e odgovoren, }e go zagubi mandatot i }e se odi na novi izbori. Me|utoa, ima edno pi{ano i nepi{ano pravilo vo me|unarodnite odnosi deka neprimaweto ili pregolemoto docnewe nadvor od postavenite uzansi na izdavaweto agreman, se tolkuva kako nepristojnost i kako izraz na neprijatelstvo. Poradi toa {to gospodinot Gligorov ne gi primi akreditivite, a Trajkovski s# u{te razmisluva, se najdovme vo situacija da mora da mu objasnuvame na svetot zo{to go kr{ime elementarnoto pravilo na dobroto odnesuvawe vo diplomatijata. Presedatelot na dr`avata ne e so Ustavot ovlasten i od Parlamentot ratifikuvan da sklu~uva kakvi i da se spogodbi so treti zemji. Nie diplomatskite odnosi na nivo na Vlada gi donesovme i gi vospostavivme, Parlamentot gi ratifikuva{e i gi potvrdi, i toa e sega zakon za ovaa zemja. Trajkovski e dol`en i negovata ustavna zakletva e da gi sproveduva zakonite na dr`avata. Naskoro mo`e da se slu~i negovoto odolgovlekuvawe da se podvede pod kategorija na razmisla za negovata odgovornost. Toj nema nitu zakonodavno, nitu izvr{no pravo vo svoite ovlastuvawa sam da nosi zakoni. Ottamu, na{ata poraka do nego e deka za dobroto na zemjata i za nejzinoto ekonomsko zazdravuvawe treba {to pobrgu da gi regulirame odnosite so Republika Tajvan i na toj na~i da ja otstranime i poslednata sopka koja stoi pred realizacija na krupnite investicii, za koi nie vo krajna linija se dogovorivme potesno da sorabotuvame, istovremeno ne odbivaj}i da imame odnosi i so Narodna Republika Kina. No, taa ne saka{e da ima odnosi so nas. Ako Trajkovski, eve da re~eme, uspee vo nekoja si ko{marna situacija na celosno iskrivuvawe na pravniot i politi~kiot poredok vo ovaa dr`ava da presudi, bez ratifikacija na Parlamentot, ne mo`e da vospostavi diplomatski odnosi so nekogo.

Od1998 godina, preku brojot na glasovi na pretsedatelskite izbori i sega na lokalnite izrazeno niz 15 gradona~alnika i nad 300 sovetnika, DA se zacvrstuva sebesi kako treta politi~ka sila vo dr`avata. No, sepak od na{eto odnesuvawe, principielnost, odgovornost, serioznost, promisla za narednite politi~ki ~ekori, zavisi dali }e ima predvremeni izbori i novo parlamentarno mnozinstvo. Nie zasega s# u{te ne se gledame nadvor od postojnata Koalicija, koja so mnogu problemi funkcionira. Nie na na{ite dve partii so koi sorabotuvame imame mnogu da im ka`eme i mnogu im ka`uvame. Toa ne zna~i deka ne sme otvoreni za dijalog, me|utoa do nas vo momentov osven {pekulaciite vo javnosta nema dopreno nikakva inicijativa. Nie sme seriozna partija za da se opredeluvame spored ona {to odredeni novinari slu`ej}i na edna odredena politi~ka struja i pla}ani za taa rabota sakaat kako svoj pridones vo menuvaweto na odnosot na politi~kite sili da go nametnat. U{te od 1998 godina nie rekovme deka sme otvoreni za sorabotka so site. Vo gradeweto na na{ata izborna platforma vo1998 godina nie imavme kontakti so site i im nudevme na pove}e opozicioni parti da vlezat vo "Koalicijata za promeni". Nekoi od niv vlegoa polovi~no, nekoi celosno, potoa izlegoa, drugi si napravija svoi sojuzi. No, nie i ponatamu ostanuvame konsekventni na ona {to go pravime. Svesni sme za posledicite deka vo makedonskata politika i vo funkcioniraweto na vlasta ima seriozni problemi, me|utoa na{ata odgovornost e da gi ispravame tie problemi, a ne da barame od drugite, koi isto taka bea problemati~ni do 1998 godina, novi sojuzi za da se odr`ime na vlast, `rtvuvaj}i gi svoite deca, kako {to praktikuva opozicijata. Vlasta za nas ne e privilegija, tuku odgovornost. Ne sakame edna elita da bide zameneta so druga, celta da bide ista, da se zloupotrebuva ovoj narod i dr`ava, tuku sakame so zdravite i reformisti~ki elementi na postojnata Koalicija da se sprovedat reformite. Duri koga }e vidime deka ne mo`eme, }e barame partner so kogo }e mo`eme tie reformski jadra da gi napravime, a dotoga{ zada~ata ni e jasna - so ova {to go imame da napravime maksimum.

^A[ULE: Readmisijata e izmislen problem povtorno od onie lu|e koi smetaat deka tie treba da si go proverat mandatot i da re{avaat za sudbinata na Makedonija. Readmisijata e eden stranski zbor, koj preveden na makedonski zna~i da si gi primi{ nazad onie koi se tvoi i koi preku tebe vlegle vo EU. Tvoite }e si gi zadr`i{, zatoa {to nivno izvorno pravo e da bidat tvoi dr`avjani, tie se tvoj del i ne mo`e{ da se otka`e{ od niv, bez ogled na koj etnikum pripa|aat i so kakva religija se. Vo spogodbata za stabilizacija i asocijacija, readmisijata na na{ite gra|ani e jasna, bidej}i nea ve}e ja reguliraat potpi{ani spogodbi so zemjite - ~lenki na Unijata i Me|unarodnata konvencija za ~ovekovi prava, Deklaracijata za ~ovekovi prava vo Pariz itn. Na{a ustavna obvrska e na{ite gra|ani koi ilegalno se na{le vo stranstvo da si gi primime nazad. Sitnite umovi koi gledat vo toa deka etni~kiot Makedonec e pove}e Makedonec od etni~kiot Albanec vo smisla na gra|anin, }e nastapuvat so fa{izoidna ideja na site tie makedonski gra|ani od albansko poteklo da ne im dozvolat da se vratat nazad samo zatoa {to se Albanci. Takviot odnos kon malcinstvata ovde vodi kon konflikt. Jas ne veruvam deka na ovoj na~in nie }e uspeeme da si ja afirmirame dr`avata i da go emancipirame narodot. Naprotiv, }e dojdeme vo vojna so Albancite koja }e bide istrebuva~ka. Toa

}e n# dovede kako vo Srbija da bideme dolgi godini pacient na razni protektorati, bidej}i }e bideme nesposobni sami da si gi re{avame rabotite. [to se odnesuva za drugite lu|e so ilegalen prestoj, nie doprva }e treba so Unijata da pravime spogodbi i na sekoj konkreten slu~aj so sekoja konkretna zemja na na{e ili nivno barawe }e pravime nova spogodba koja }e stapi vo sila ne pred 2003 godina. Zna~i, treba na{iot Parlament i site evropski parlamenti da ja ratifikuvaat spogodbata, potoa bi sednale dokolku nekoja zemja pokrene inicijativa za potpi{uvawe nova spogodba za readmisija. Tie pregovori bi traele edna godina, zna~i tamu nekade vo 2004 ili 2005 godina bi stapile vo sila. So ovaa vremenska aritmetika sakam da im poka`am na site manipulanti i la`govci deka so spogodbatata za stabilizacija i asocijacija u{te pomalku so spogodbata za readmisija, bi ni se vratile nekakvi si kosovski begalci vo ogromni brojki, kako {to se manipulira so brojka od 300.000 - 400.000. Na site fa{isti im pora~uvam da ne si igraat so tragedijata na Balkanot, za da ne sozdadat nova, vo koja kurban }e bide makedonskiot narod. Ne }e mo`eme da vlezeme vo [engenskiot sistem na Evropa s# dodeka ne izgradime na{i standardi. Nie stanuvame granica na Evropa, vrz nas }e padne odgovornosta za ilegalen premin na granicata. S# dodeka nie ne ja za{titime na{ata granica, tie nema da ni go liberaliziraat vizniot re`im.

Evolutivnata klauzula nedvosmisleno }e ka`e deka nie }e bideme ~lenka na EU i deka spogodbata za stabilizacija i asocijacija {to ja potpi{uvame so EU e instrument vo toj pravec. Seto drugo e instrument na onie {to ne sakaat da bideme vo Evropa.

Na Zagrebskiot samit zaka`an za 24 noemvri, mislam deka }e bide parafirana spogodbata i nie }e bideme glavni akteri.