Misteriozen gravir (1)

SONCETO VO TRADICIJATA NA DREVNITE NARODI

Pi{uva: Anastas ]U[KOSKI

  • Nedvosmisleno e potvrdeno deka sonceto kako simbol e prisutno vo tradicijata na makedonskiot narod i toa od pamtivek do denes. Poznato e i toa deka Aleksandar Makedonski nemu mu oddaval po~it podnesuvaj}i mu `rtvi
  • Legendite i mitovite govorat za takvi ne{ta, no od Hristovoto ra|awe do denes nikoj ne zabele`al deka slegle "bogovi" od neboto

Gledam zamisleno vo monitorot i gi prebaruvam adresite. Da, taa e negovata. Veruvam deka }e se iznenadi koga }e go dobie... Pi{uvam. Gospodine Deniken, ne znam dali ovaa "sovremena tehnika" }e ni ovozmo`i da gi razmenime na{ite poraki i misli onaka kako {to navistina gi ~uvstvuvame i posakuvame. Vi se obra}am kako na ~ovek ~ija `ivotna tema mu e "pra-astronautikata" i koj so svoite istra`uvawa predizvika dosta kontroverzi vo nau~niot svet. Nezavisno od toa tie i natamu pobuduvaat interes i davaat pottik za tragawe po novi dokazi za nekoga{niot "prestoj na bogovi" na Zemjata. Tema koja navleguva vo praistorijata na ~ove{tvoto, a se odnesuva tokmu na negovata idnina. Navistina taa e ogromna vremenska distanca {to mo`e da odnese vo zaborav s#, duri i ona od podsvesta. No, ne bilo taka. Tragite od kamenoto vreme, odnosno od vremeto na hominidi nemo, gi sre}avame i denes po tolku iljadi godini. Nim im se voshituva dene{niot civiliziran svet, svet na inteligentno vreme i visoka tehnologija. Pardon, terminite koi se odnesuvaat na dene{noto vreme pogre{no gi upotrebiv i toa namerno, no ne so cel da negiram ne{to, tuku naprotiv - da se pridru`am na pretpostavkata za postoewe na eden visokociviliziran svet i sovr{ena tehnologija vo kamenoto vreme. Da, da. I toa ona najranoto!

Se nadevam deka mojot kompjuter nema da se pobuni na ova kako "sovr{en izum" na "intelektualnoto vreme". No, da po~neme po red.

KULTOT KON SONCETO

Crkva. Vnatre svetat kandila i zapaleni sve}i. Pred oltarot stoime jas i edno dete. Pred nas e likot na Isus Hristos. Deteto poka`uva so rakata kon nego sakaj}i ne{to da pra{a.

- Toj e bog, Isus Hristos - mu odgovaram jas.

- Kosmonaut?

- Ne. Ovozemjanin. Se rodil vo Vitleem pred 2000 godini.

- Toga{, {to mu e toa nad glavata? Sonce?

- Ne. No, mo`e taka da se podrazbere. Toa e aura. Bo`esna sila {to zra~i od nego. Isto kako i Sonceto. Neli ti zboruvav edna{ za nego?

- Da, da. Go gledam i vo ikonostasot. Deteto po~nuva da broi: Edno, dve, tri... pet sonca!

Toa ve}e stanalo kult. Od drevnina pa s# do denes - mu objasnuvam jas.

Sonce na prozorecot od mojata soba. Se preslikuva i vo monitorot. Kakva slu~ajnost?! Vsu{nost, toa e negoviot simbol, kolku da me potseti deka treba da go dovr{am pismoto. Da, gospodine Deniken. Bi sakal na{iot razgovor da go zapo~neme tokmu so sonceto, odnosno kultot kon nego. Me pra{uvate zo{to? Pa, neli e toa zaedni~ki imenitel za siot `iv svet na Zemjata? Spored toa, po~itta kon nego, odnosno stravot da go snema, ostavil brojni tragi vo tradicijata na site narodi, osobeno kaj onie drevnite.

Vie na svetot mu gi otkrivte tajnite na Maite, Actekite i drugi drevni narodi. Za mnogumina toa se nevozmo`ni ne{ta i ne veruvaat vo niv. Ovojpat bi sakal ne{tata da gi komparirame so eden drug prostor, od sosema sprotivnata strana na zemjinata topka, vo vreme koga tie lu|e nemale nikakov kontakt, nitu pak pretpostavuvale deka postoi drug narod "od onaa strana". Jas sum slu~aen potomok na drevniot makedonski narod, pa tokmu zatoa vi zboruvam za "ne{tata" od negovata tradicija. Nedvosmisleno e potvrdeno deka sonceto kako simbol e prisutno vo tradicijata na makedonskiot narod i toa od pamtivek do denes. Poznato e i toa deka Aleksandar Makedonski nemu mu oddaval po~it podnesuvaj}i mu `rtvi. Vo grobnicata na negoviot tatko Filip II Makedonski vo Kutle{ (Vergina) otkrieni se dve zlatni kaseli i {ti{ so sonce. A Herodot, tatkoto na istorijata, zabele`al deka Perdika (kogo go odreduva za prv makedonski kral, VII vek p.n.e., iako toj oti{ol kaj makedonski kral, koj ve}e postoel vo Gorna Makedonija) pri zaminuvaweto tripati gi zgrabil (zel) son~evite zraci od centralnoto mesto vo carskiot dvor, {to bilo od golemo zna~ewe, ta bila organizirana potera po nego. Maksim od Tir soop{tuva deka najstar obi~aj za po~it kon sonceto bilo kaj Peoncite oti nego vo oblik na disk go nosele visoko izdignato na stap (ripida). Dinastijata Deroni na Peoncite ili Pajoncite, so sredi{te na dene{na Republika Makedonija, kovala moneti so 12 razli~ni aplikacii na sonce. Toa e vo 6 - 5 vek pred Hrista, odnosno pred okolu 2500 godini. Tie aplikacii mo`at da se sretnat na kameni steli i predmeti. Osobeno e zabele`liv osnovniot oblik: krug so punkta, dvoen krug, krug so zraci. Taa tradicija, potvrdena e i vo Trebeni{te, Kutle{ (Vergina) i Tekelievo (Sindos). Kosmi~ki oblik na sonce ima na starite grobi{ta vo Taor, rodnoto mesto na Justinijan Prvi, na kamenata plo~a od katedralnata crkva na carot Samoil na ostrovot Sv. Ahil vo Mala Prespa, vo kamenata Heraldika vo Gorno Nerezi, na nadgrobni plo~i vo crkvata "Sv. Nikola" vo Tetovo, "Sv. Spas" vo Skopje i drugi mesta. (Spase [uplinovski, Zabludi i vistina za znameto, Dnevnik, 29. VII 2000 g.).

Osven vo realniot `ivot, kultot na sonceto bil prisuten i vo "`ivotot

na onoj svet", odnosno vo gradovite na mrtvite. Ne slu~ajna e arhitekturata na t.n. gradovi na mrtvite (nekropolite). Na tloto na Makedonija sre}avame tumulk od vremeto na neolitot so formi na radijalno pogrebuvawe. Tipi~en primer za toa e tumulot br III od Visoi-Beranci, Bitola. Narodot na Sonceto i za po~inatite ja zadr`al simbolikata obra}aj}i mu se na @oltoto Xuxe (Sonceto) so zra~asto ogledalewe, isto kako {to prethodnicite ne propu{tile na neolitskite pokrivi da go nacrtaat likot na sonceto. Radijalnoto pogrebuvawe ne go sre}avame samo vo Beranci. Toj na~in na crtawe na Sonceto dosega e otkrien i vo nekropolite kaj Rape{, Bitolsko kako i Beranci, Orlovi ^uki kaj [tip, Dabica kaj Veles, Kutle{ vo Egejska Makedonija, Dedeli kaj Dojran (Vangel Bo`inovski, Makedonska arhitektura od damnina do denes (7), Bronza ili uteha na beznade`ot II, sp. Makedonija, br. 578, 15.VII 2000 g. str. 58-61).

BOGOT NA SONCETO

Sonceto poleka zao|a nad ezerskata {ir. Mojot fotoaparat e neumoren. Deteto za~udeno gleda de vo vodata, de vo sonceto, a potoa se svrtuva kon mene.

- Gledaj, kolku ubavo si igra so branovite.

- Prekrasna gletka. Zatoa i te dovedov tuka.

- No, ne mi ka`a edno: dali sonceto e Bog?

- Interesno pra{awe. Toa e samo yvezda koja ni dava `ivot i energija. Zaradi toa stanalo kult kaj mnogu narodi. No, nasproti toa, vo minatoto, koga lu|eto bile mnogubo`ci, veruvale i vo "bogot na Sonceto".

- Zna~i takov bog postoel?

- Kako da ti objasnam? Legendite i mitovite govorat za takvi ne{ta, no od Hristovoto ra|awe do denes nikoj ne zabele`al deka slegle "bogovi" od neboto.

- A lete~kite ~inii?

- Ima odgovor i za niv, no ne znam kolku }e go zadovoli tvoeto qubopitstvo. Nivnata pojava do denes ostanala nerazjasnet fenomen. Sekoj den se javuvaat o~evidci koi go zabele`ale prisustvoto na NLO na neboto ili zemjata. Nivnoto pojavuvawe e kratkotrajno, samo nekolku sekundi i naj~esto ne e dokumentirano. O~evidcite tvrdat deka takvite letala koristat nepoznat metod na sletuvawe, a na samoto mesto ostavaat vidlivi tragi, obi~no vo forma na koncentri~ni krugovi i drugi geometriski formi.

Toa e {to ni go ostavaat kako zagatka, a blizok kontakt so niv dosega ne se slu~il.

- Mo`ebi se upravuvani od pointeligentni su{testva {to taka ve{to n# odbegnuvaat?

- Mo`ebi. Nau~nicite veruvaat deka sekoja minuta kon zemjata se ispra}aat vonzemski poraki koi dosega ostanale nezabele`ani ili bilo nevozmo`no istite da bidat dekodirani. Toa e na{ hendikep vo baraweto vonzemski razum.

- A dali tie gi razbiraat na{ite poraki?

- Kojznae. Dosega nemame povratni informacii. Toa e dijalog kako pome|u slep i nem.

- Razbiram.

- Za `al, taka e. Ve}e {eesetina godini ~ove{tvoto govori za svoeto prisustvo kon yvezdite so radioteleviziskite branovi i signalite na radarskite uredi, a nekolku decenii i kako patnik vo vselenata. Sepak, ne dobil odgovor na postavenoto pra{awe za postoewe za drug `iv svet.

- Zna~i li toa deka sme sami vo Vselenata? Postojat li drugi svetovi, kulturi i civilizacii vo nepoznatata temnina na Kosmosot? Koi se i kade se bogovite?

- Toa pra{awe e staro kolku i samoto ~ove{tvo. Odgovorot ni e mo`ebi na dlanka, no za da se stigne do nego treba da se odbere vistinskiot pat.

- A ima li drug osven ovoj, sega{niov?

- Sigurno. No toj e mnogu porazli~en od nego. Negovite zagovornici predlagaat namesto da se istra`uva vselenata, vonzemjanite treba da se baraat tuka.

- Interesno.

- Ni{to ~udno. Treba da se baraat tragi od nivnoto prisustvo na Zemjata, nezavisno od vremeto. Ako tie bile tuka, nesporno e deka vonzemjanite postojat. Ovaa hipoteza ja zastapuva eden {vajcarski istra`uva~, Erih fon Deniken, koj be{e najblisku do celta. Toj, na edna nadgrobna plo~a vo eden hram na Maite, go prepozna svojot "bog astronaut". No, be{e nabrzo diskvalifikuvan od nau~nicite i ostana osamen vo svoeto tvrdewe. (Erih fon Deniken, Dan kad su si{li bogovi, Beograd 1977 g. str. 293-301.).

Deteto ostana zamisleno edno vreme, a potoa radosno izvikna:

- Nie }e mu se pridru`ime.

- Kako? Potrebni ni se argumenti.

- Ne gri`i se za toa. Utre jas }e te vodam vo potraga na "bogovi".

- Toga{, da mu se pomolime na Gospod - poka`av kon crkvata i dvajcata se upativme kon nea.

(Prodol`uva)