Iseluvaweto na Makedoncite vo minatoto i denes (1)

PRAZNEWE I ZAPUSTUVAWE NA MAKEDONSKATA DR@AVA

Pi{uva: d-r Lazar LAZAROV

Prvite pomasovni iseluvawa na Makedoncite od Makedonija zapo~nuvaat vo XIX-tiot vek i tie se rezultat na nepodnoslivata ekonomsko-socijalna, politi~ka i sigurnosno-bezbednosna polo`ba pod turskiot re`im

Francuskite pretstavnici naveduvaat deka "od 1919 godina do 31 mart 1924 godina vo srpska Makedonija se podeleni 118.000 hektari obrabotliva zemja na 8.000 semejstva so okolu 70.000 lica novodojdenci od srpsko-crnogorsko poteklo kolonizirani vo Makedonija"

Dosega{nive soznanija ja potvrduvaat surovata realnost deka denes Makedoncite mnogu pove}e gi ima vo svetot otkolku vo sopstvenata dr`ava Makedonija, {to prakti~no pretstavuva edinstven primer vo svetot (pred s# vo Avstralija preku 300 iljadi, Kanada 200-250 iljadi, zapadnoevropskite zemji 200-250 iljadi, vo SAD okolu 150 iljadi, Latinska Amerika preku 50 iljadi, vo sosednite balkanski zemji - Bugarija okolu tri milioni od koi pove}e od 200 iljadi bea naseleni vo okolinata na Burgas po Prvata svetska vojna, a spored pretsedatelot na Ministerskiot sovet za nadvore{ni raboti na Francija vo mart 1924 godina vo Bugarija ima 500 iljadi Makedonci, a vo Tursko-bugarskiot dogovor od 15 oktomvri 1923 godina stoi deka vo Bugarija `ivat 1.200.000 Makedonci, vo Grcija preku 500 iljadi, Albanija preku 250 iljadi, vo SR Jugoslavija preku 150 iljadi od koi polovinata vo Belgrad i okolinata, vo isto~noevropskite zemji, Ungarija, ^e{ka, Slova~ka, Romanija, Polska, Rusija, Uzbekistan i drugite zemji na porane{niot Sovetski Sojuz preku 100.000 Makedonci, a vo zna~itelno pomal broj i vo mnogu drugi zemji na site kontinenti na na{ata planeta).

Ako na brojnata sostojba na Makedoncite vo Bugarija vo 1923 godina spored navedeniot Tursko-bugarski dogovor iznesuva 1.200.000 Makedonci se dodade stapkata na prirodniot prirast (natalitetot), od toga{ do denes i malubrojnoto iseluvawe, toga{ sosema e realno po osum decenii toj denes da iznesuva okolu tri milioni ili pove}e Makedonci vo Bugarija.

Zo{to i kako dojde do ovaa nesakana iseleni~ka sudbina i tragedija? Kade se krie vistinata za ovaa surova realnost? Dali Makedonecot navistina ne go saka svoeto rodno ogni{te i go napu{ta {to e nevozmo`no i apsurdno? Dali mnogubrojnite vojni {to se vodea na ova podra~je i raspar~uvaweto na makedonskiot nacionalen organizam od strana na sosednite balkanski dr`avi vo tekot na balkanskite i Prvata svetska vojna go napravija svoeto ili socijalno-ekonomskite motivi - siroma{tijata i bezraboticata ili lo{ata gri`a i pogre{nata politika na makedonskite vlasti po Vtorata svetska vojna do denes kon sopstveniot narod i sopstvenata dr`ava da se obidat ako ne mo`e da se spre~i opustuvaweto, barem da se zabavi i skroti naplivot na bujnata iseleni~ka reka na prete`no mladi obrazovani mozoci, podgotveni da gi prifatat vo novite sredini koi ne vlo`ile nitu denar za nivnoto oformuvawe kako zna~aen kadrovski potencijal.

STREME@ ZA BEGSTVO

Namesto merki se rasprodavaat op{testveni i kapitalni dobra, no po sme{no niski ceni, so {to armijata na nevraboteni e so najvisoka stapka vo Evropa.

Zo{to e toa taka, zo{to toj odliv i streme` za begstvo, bez nade` za vra}awe nazad koga makedonskiot ~ovek u{te od dale~noto minato nemal nekoi oformeni i izrazeni tradicii za napu{tawe na svoeto rodno ogni{te, tuku naprotiv bil cvrsto privrzan za svojot dom i svojata porobena zemja, niz vekovi vo minatoto opstojuval i se borel za svoja sloboda i zasebna dr`avnost.

Na{ite soznanija ja potvrduvaat realnosta deka korenite za nekoe poorganizirano i pomasovno iseluvawe datiraat od krajot na XIX-ot, vo tekot na na{iot XX-ti vek so naglasen napliv do na{i dni, bez nade` za vra}awe. Prvite pomasovni iseluvawa na Makedoncite od Makedonija zapo~nuvaat vo XIX-tiot vek i tie se rezultat na nepodnoslivata ekonomsko-socijalna, politi~ka i sigurnosno-bezbednosna polo`ba pod turskiot re`im. Surovoto zadu{uvawe na Ilindenskoto vostanie i negoviot vrv - Kru{evskata Republika kako prva Republika na Balkanot od strana na nadmo}nata turska vojska predizvika katastrofalni posledici za idninata na Makedonija i makedonskiot narod. Otprvin Makedoncite se iseluvale vo sosednite balkanski zemji, a potoa, osobeno po Ilindenskoto vostanie, i vo pove}e evropski i prekuokeanski zemji.

Spored dokumentacijata so koja raspolagame, makedonski kolonii se vospostaveni vo Kanada, SAD, Avstralija, Argentina i drugi zemji "Emigracijata na Makedoncite vo Severna i Ju`na Amerika vo poslednive godini (po Ilindenskoto vostanie do 1907 godina - b.m.) zema s# pogolemi razmeri i pretstavuva zakana i vistinska opasnost za ovoj region. Brojkata iznesuva 75.000 lica, 10.000 vo Kanada... itn.".

Iseluvaweto na Makedoncite od svojata zemja dobi zasileni dimenzii vo periodot po delbite na Makedonija vo balkanskite i Prvata svetska vojna {to e rezultat, pred s# na nepodnoslivata politi~ko-ekonomska, socijalna i bezbednosna polo`ba na makedonskoto naselenie. Spored francuskiot ambasador vo Kanada, Kniht, od fevruari 1929 godina Makedoncite me|usebno se povrzani preku raznovidni politi~ki organizacii, kulturni i sportski dru{tva od site tri dela na Makedonija, od koi 60 otsto se od Egejska Makedonija, 25 otsto od Vardarska i 15 otsto od Pirinska Makedonija.

NASILNA KOLONIZACIJA

Me|u pri~inite za iseluvaweto i nepovolnata bezbednosna polo`ba na makedonskoto naselenie se naglasuva i sproveduvanata kolonizacija vo site tri dela od podelena Makedonija. Taka, francuskite pretstavnici naveduvaat deka "od 1919 godina do 31 mart 1924 godina vo srpska Makedonija se podeleni 118.000 hektari obrabotliva zemja na 8.000 semejstva so okolu 70.000 lica novodojdenci od srpsko-crnogorsko poteklo kolonizirani vo Makedonija". Mo{ne slikovito i realno e iznesena ekonomsko-socijalnata polo`ba na makedonskoto naselenie vo izve{tajot na francuskiot konzul vo Skopje od petti septemvri 1932 godina pod naslov "Ekonomskata sitaucija vo Vardarska Banovina", pri {to se naglasuva deka "ekonomskata sostojba vo Vardarskata Banovina e mnogu seriozna".

Mnogu faktori vlijaea za toa, no osnovnite se: selanite dobija eden moratorium od {est meseci da gi platat svoite dolgovi i trgovcite gi odbivaat novite krediti {to zna~i celosna stagnacija na rabotite. Pogolemiot del od trgovcite gi zagubija i malkute pari {to gi imaa. Cenata na `itaricite i drugite zemjodelski proizvodi, ne samo {to opa|a, tuku ne mo`at da se najdat kupuva~i. Opiumot pretstavuva najgolemo bogatstvo na ovoj region, koj vo 1928 godina vrede{e 1.200 dinari za kilogram, a sega (1932 godina z.m.) ne vredi pove}e od 300 dinari za kilogram i duri za nego nema kupuva~i. Danocite naglo se zgolemija... "pazarot celosno zamre i nikakva trgovska transakcija ne e mo`na. Selanecot za da kupi dva kilograma {e}er e prinuden da prodade 30 kg. `ito...".

Spored razmenata na naselenieto sprovedena od 1918 godina do 1924 godina, samo do krajot na 1922 godina, so tendencija da se izmeni etni~kata struktura na naselenieto vo Grcija se naseleni 868.186 lica Grci od koi 47.170 vo Tesalija, 55.659 vo Peloponez, a duri 296.823 lica vo Makedonija... Spored pretsedatelot na Sovetot na ministrite za nadvore{ni raboti na Francija, vo mart 1924 godina brojot na Makedoncite vo Bugarija iznesuva 500.000, a spored Tursko-bugarskiot dogovor od 15 oktomvri 1923 godina se naglasuva deka "1.200.000 Makedonci se narekuvaat kako Makedonci, a ne bugarski Makedonci i se zalagaat za sozdavawe na avtonomna Makedonija".

(Prodol`uva)

Korenite za nekoe poorganizirano i pomasovno iseluvawe datiraat od krajot na XIX-ot, vo tekot na XX-tiot vek so naglasen napliv do na{i dni, bez nade` za vra}awe. Prvite pomasovni iseluvawa na Makedoncite od Makedonija zapo~nuvaat vo XIX-tiot vek i tie se rezultat na nepodnoslivata ekonomsko-socijalna, politi~ka i sigurnosno-bezbednosna polo`ba pod turskiot re`im. Surovoto zadu{uvawe na Ilindenskoto vostanie i negoviot vrv - Kru{evskata Republika kako prva republika na Balkanot od strana na nadmo}nata turska vojska predizvika katastrofalni posledici za idninata na Makedonija i makedonskiot narod. Otprvin Makedoncite se iseluvale vo sosednite balkanski zemji, a potoa, osobeno po Ilindenskoto vostanie, i vo pove}e evropski i prekuokeanski zemji.