Nova kniga

"SJAJOT SENKATA"

Na 19 ovoj mesec vo Mladinskiot kulturen centar vo Skopje se odr`a promocija na stihozbirkata "Sjajot senkata" od Nade Vol~evska. Promotor na knigata be{e d-r Blagoja Stoi~ovski, a stihovi ~itaa Elena Vol~evska i Tamara Arsovska.

Knigata ja izdade Novinsko-grafi~koto pretprijatie "SM -PABLIK" od Skopje vo edicijata Sovremena makedonska poezija.

Ova e prva kniga poezija na Nade Vol~evska koja, patem ka`ano, po profesija e diplomiran ekonomist, vrabotena vo Stopanska banka vo Skopje.

Pesnite pomesteni vo ova kniga posvedo~uvaat avtor na moderen poetski senzibilitet so sopstven poetski rakopis. Ispi{uvaj}i go sopstveniot lirski dnevnik, sopstvenata avtobiografija, poetesata se opredelila toa da go soop{tuva so malku zborovi, no so neograni~eno prostranstvo za zna~eweto na mislata. Ottuka, spontano go spojuva lirskoto so mislovnoto niz koe od dnoto na egzistencijata, kako fina metafora vgradena vo samiot naslov na stihozbirkata se reflektiraat kategoriite na besmislata, apsurdot, minlivosta i paradoksot.

So ovaa stihozbirka, Vol~evska poka`uva deka ~ovekot, pobeduvaj}i go svetot i `ivotot okolu sebe, vsu{nost se pobeduva i presozdava sebe si.

Sekoj zbor vo sekoja pesna vo sebe nosi dlaboka vistina i mnogu zna~ajna poraka {to sekoj ~itatel mo`e da ja razbere i prifati so uveruvawe deka ona {to bilo minalo, ne se vra}a i po nego ne treba da se taguva.

Kniga - potsetnik na minatoto

"QUBOVNI LEGENDI" ZA EDNO VREME

Neodamna be{e promovirana knigata "Qubovni legendi od Prilepskata ~ar{ija" ~ij avtor e Ta~ko Lokvenec. Inspiriran od legendite koi sekojdnevno gi slu{al {etaj}i niz Prilepskata ~ar{ija, kaj nego se pojavila `elbata niv da gi preto~i vo edna kniga koja }e bide potsetnik na minatoto.

@ivotot e takov, lu|eto se gosti vo nego, doa|aat i si odat... veli Lokvenec. Ostanuvaat legendite i dokolku tie ne se zapi{at, }e gi pokrie vremeto na zaboravot.

Zo{to legendi? Za avtorot tie, mitot i narodnoto predanie se sudbinski povrzani za tragikata na eden narod: Makedonskiot ep e ~udesno {irok, bogat i neome|en vo kogo se prelevale i vo nego se slevale bezbroj verni i izmisleni nastani, stvarni i zamisleni junaci, istkaeni so estetski i eti~ki ~uvstva, pogotovo so ~uvstvoto na bolkata za nacionalnata nesre}a i jabanstvoto.

Prezentacija na Proekt vo Muzej na grad Skopje

MENORA - GENEZA NA EVREJSKI ZAEDNICI VO MAKEDONIJA

  • Postavena e baza na podatoci koja ovozmo`uva brzo i poseopfatno informirawe na posetitelite za razli~ni aspekti od kulturata na Sefardskite Evrei od Makedonija

Vo Muzejot na grad Skopje, vo period od pet meseci se rabote{e na Proektot nasloven MENORA - Geneza na evrejskite zaednici vo Makedonija, poddr`an od Ministerstvoto za kultura na Republika Makedonija i EU, FARE. Osnovnata ideja na Proektot e prezentirawe na postoeweto na Sefardite vo `ivotnata matica na Makedonija niz vekovite i nivoto na `iveewe so preostanatite etni~ki grupacii vo celokupnata multietni~ka slika. Prezentacijata se odr`a vo Muzejot na grad Skopje na 23 ovoj mesec.

Postavena e baza na podatoci koja ovozmo`uva brzo i poseopfatno informirawe na posetitelite za razli~ni aspekti od kulturata na Sefardskite Evrei od Makedonija.

Celokupnata baza na podatoci e postavena i na veb-stranica so adresa: www. jewish.org. mk., E-po{ta:

menorah@jewish.org.mk

Bazata se sostoi od informativno steblo na bazi~ni temi na makedonski jazik. Vo bazi~nite temi se selektirani podatoci, dokumenti i fotografii od arhivi, biblioteki i semejni zbirki od Makedonija.

Preku prezentacijata na dokumentite i podatocite od info-bazata koja e formirana vo Muzejot na grad Skopje }e se sozdade mo`nost za posetitelite da izgradat sopstvena vizija i rekonstrukcija na atmosferata vo multietni~koto miqe na gradovite vo Makedonija niz vekovite.

Prezentacijata be{e pridru`ena so mala izlo`ba na etnolo{ki predmeti so evrejska simbolika od zbirkata na Muzejot na grad Skopje.

Ekipata koja rabote{e na podgotovkata na Proektot se sostoi od slednite stru~ni lica od Muzejot na grad Skopje: arhitekt Jasminka Nami~eva, nositel na Proektot, arhitekt Jovica Mijalkovi}, etnolog Slavica Hristova, istori~ar na umetnost Sowa Apostolova, tehni~ka ekipa Sevastija Kosten~eva i Dragica Panova, i nadvore{en sorabotnik kompjuter-operator Vladimir Petkov.

Pi{uva: Marina STAMENKOVA