KAKO JA NEGUVAME I ODR@UVAME ISTORISKATA SAMOBITNOST

I tokmu na tie prethodni rezultati i denes prodol`uva odot i naporite da se obvistinuva, da se brani i doka`uva trudot na na{ite predci, u~iteli i sli~ni na niv, da dograduvame, da obnovuvame i renovirame se {to e od toj period kako prodol`enie na vakvata vistina, preku razni donatorstva, dariteli, sponzori i sekako ideite od gra|anite i vernicite da se udiraat kamen-temelnici na razni bo`ji hramovi, manastiri, crkvi kako vo rodnata Makedonija, isto taka i sekade vo dijasporata kade `iveat i rabotat makedonski ~eda i narod, s# so cel da se obnovuva i da ne se zaboravi makedon{tinata, pravoslavieto i hristijanstvoto-makedonsko. A kolku i kade potoa takvite objekti i bo`ji hramovi, pa ako sakate i ve~ni domovi na odredeni na{i dejci, bo`ji slugi i gra|ani padnati za makedonskata samobitnost se odr`uvaat, posetuvaat, ~uvaat (sponzoriraat i materijalno pomagaat) e drugo pra{awe na koe }e treba utre pove}eto od nas, a posebno dr`avnite organi, verskite zaednici i povikanite odvreme-navreme da se posovetuvaat i pozanimavaat e drugo i toa kako seriozno pra{awe. Zo{to?

^esto pati grupno i od odredeni (posebno nevladini) organizacii se posetuvaat takvite grobovi, manastiri i crkvi (bo`ji i narodni hramovi) i polagaat cve}e i oddavaat pomen i po~it i s# se sveduva na toa i samo po odreden povod, a ~esto pati edna{ vo godinata, poradi nekakvi si pri~ini deka e daleku, nepristapen teren i mesto i od drugi "opravdani" pri~ini, i toa od mal krug lu|e, vernici i povikani.

Da spomeneme deka pri edna neodamne{na obikolka, poseta i ideja, od Zru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava predvodena od grupa ~lenovi i od Radovi{, Republika Makedonija (kako nevladina organizacija) na svetoto mesto na pogrebeniot makedonski revolucioner i voda~, Jane Sandanski na negoviot grob pri Ro`enskiot manastir, vo blizinata na Melnik vo Pirinskiot del na Makedonija (sega pod Bugarija) gletkata be{e za `alewe i katastrofalna. Patot koj vodi do seloto Ro`en e dosta ote`nat za normalno soobra}ajno dvi`ewe i so dosta mal broj na patokazi dotamu. A tamu manastirot postepeno se raspa|a, kambanarijata e na ru{ewe, a samiot grob, nezagraden pri {to sekoj i se{to mo`e da go skvernavi, o{teti i osven imeto Jane Sandanski roden 1872 godina i po~inat 1915 godina skoro drugo ni{to i ne pi{uva.

Ovaa delegacija potoa go prodol`i patot kon mesnosta "Papas ^air" ili kako {to go vikaat tamo{nite lu|e "Popovi Livadi" pri edna slu~ajna sredba so Baj Nikola roden vo s. Prose~en, Dramsko, a od 1924 godina postojano kako progonet poradi naprednite idei `ivee vo s. Misomi{te Goce Del~evski ogrug, ni re~e: iako sum na vozrast od 94 godini dobro se se}avam na iskazite od pove}e gra|ani od okolijata na Nevrokop, sega{en gr. Goce Del~ev i okolijata sum zapoznaen za yverskoto ubistvo i zaseda na Jane Sandanski kaj Papas ^air vo 1915 godina koga na pat za Nevrokop e opkolen i ubien od Vrhovistite, pri {to sam pa|a pokosen, a kowot sam se vra}a do Ro`en kade po inicijativa i pomo{ e graden manastirot so negov zavet po smrtta tamu da bide pogreban i koe mrtvo telo na Janeta soselanite go nao|aat na 20-tina kilometri, go nosat na race i donesuvaat da go pogrebat na sega{noto mesto.

I ovaa grupa na posetiteli od Zdru`enieto za za{tita na ~ovekovite prava predvodena od Pretsedatelot i sekretarot go prodol`uva patot i do gradot Goce Del~ev, do seloto Misomi{te kade se sretnuva so pove}e makedonski tamo{ni patrioti i razgovara za dosta istoriski vistini i napori da ne se zaborava makedonskata vistina i samobitnost, no samite tamo{ni sogovornici jasno ni ka`aa deka kako od nivni simboli~ni i mal broj gra|ani i dru{tva koi maka ma~at da se ozakonat i legalno da rabotat imaat pre~ka od tamo{nata vlast, koja nitu malku ne e zainteresirana vakvite makedonski manastiri, crkvi, grobovi i dejci da gi pomaga, ami ~estopati se slu~uva i da gi spre~uva s# so cel da se zaboravaat i zapu{taat od gra|anite, a u{te pomalku se vodi smetka da se prenesuvaat i zapoznavaat mladite generacii. Na krajot se pra{uvame i nie i preostanatite - dali taka }e se prodol`i so zaboravawe na makedonskata istorija, vistina i samobitnost. Treba jasno da se stavi i do znaewe i na povikanite makedonski organi, organizacii i rakovoditeli vakvite istoriski mesta tamu i nasekade da se stavat na dneven red i da se iznao|aat re{enija, sredstva i da se odr`uvaat.