VODITE OD MAKEDONSKIOT BISER NE SE ZA TRGUVAWE!

Na odr`anata rabotilnica vo Ohrid prisutnite eksperti: biolozi, energeti~ari, hidrobiolozi, geografi i ekolozi so brojni argumenti se obidoa da ja odbranat tezata deka ispu{taweto na vodata od Ezeroto za zadovoluvawe na energetski potrebi na Albanija za niv nema nikakvo opravduvawe. Dotolku pove}e {to za takvo ne{to prethodno bi trebalo da se odr`i trkalezna masa i da se konsultiraat istite, zatoa {to Ohridskoto Ezero e pod za{tita na UNESKO i vakvata praksa, dokolku se slu~i vo idnina, bi zna~elo seriozno zagrozuvawe na `iviot svet vo Ezeroto. Vo toj kontekst d-r Vasa Miti}, v.d. direktor na Hidrobiolo{kiot zavod vo Ohrid, potencira{e deka nikoj ne ni dava za pravo da trguvame so Ezeroto i da davame voda bez nikakvi prethodni stru~ni konsultacii. Od aspekt na dinamikata na vodata i na `iviot svet vo Ezeroto, famoznite tri santimetri po vertikala mo`at da predizvikaat degradacija so povlekuvawe po horizontala od trieset metri od bregot na Ezeroto, a toa e pojas vo koj ima `iv svet na koj }e mu se naru{at uslovite za `ivot.

"Dozvolata za koristewe na odredeno koli~estvo voda za energetskite potrebi na Republika Albanija e mo{ne slo`eno pra{awe, koe treba da se tretira mnogu vnimatelno i vo seto toa zavr{en zbor da ima naukata" veli d-r Zdravko Krstanoski, limnolog i nau~en sorabotnik na ohridskiot Hidrobiolo{ki zavod. Toj istakna deka sekoja oscilacija, odnosno promena na ezerskoto nivo predizvikana od priroden ili ~ove~ki faktor ima seriozni posledici vrz ekolo{kiot sistem.

Isto taka, d-r Zdravko Krstanovski vo svojata diskusija upati i na mo`nite negativni posledici vrz `ivopisite na kulturno-istoriskite spomenici {to bi se pojavile kako rezultat na promenata na re`imot na vla`nosta i mikroklimata vo niv.

Profesorot Pan~e Stojanovski od Institutot za biologija pri Prirodno-matemati~kiot fakultet vo Skopje be{e kategori~en vo svoite stavovi i re~e deka ne smee da se dozvoli od Ezeroto da se ispu{ti nitu eden milimetar, bidej}i so toa bi istekol i `ivotot od Ezeroto i povtorno bi ni se slu~il eko-genocid, kako {to toa se slu~i so Dojranskoto pri nekontroliranoto zemawe na vodite od na{ite sosedi.

Hidrobiolozite bea edinstveni vo svojot stav deka za niv procesot na ispu{tawe na vodata od Ezeroto e nepoznat i deka za ovoj slu~aj tie doznale od mediumite. Inaku, sudirot pome|u energeti~arite i hidrobiolozite po ova pra{awe okolu iskoristuvaweto na ezerskite vodi i natamu }e postoi, dokolku vo sli~ni situacii ne se postigne dogovor za poracionalno koristewe na vodite voop{to, osobeno {to Makedonija vo poslednite dvanaeset godini se soo~uva so eden su{en period.

Vo svoeto izlagawe ministerot za `ivotna sredina i prostorno planirawe, Toni Popovski, vo vrska so nastanatata sostojba istakna deka pri davaweto voda na Albanija se praznele akumulaciite "Globo~ica" i "[piqe", a ne Ohridskoto Ezero {to ne pretstavuva nikakov presedan, tuku pove}egodi{na rutina. Od ovie dve akumulacii vsu{nost se odzema voda so koja se zadovoluvaat energetskite potrebi i na Makedonija i na Albanija. Kako {to re~e ministerot: "Nema da dozvolime poradi ~ove~ki faktor kotata da padne pod nivoto na onaa vo koja se dvi`i, a toa e minimalnata od 693,10 metri i maksimalnata od 693,75 metri. Vo momentov se najdovme vo situacija da & pomogneme na Republika Albanija i toa se slu~i".

Zaradi me|usosedsko razbirawe i bidej}i ezeroto e zaedni~ko, a povikuvaj}i se na studijata od 1978 godina, Ministerstvoto gi predlo`ilo poso~enite santimetri. Vo momentot koga se odlu~ilo da se dade voda, kotata bila na 69,22. Denovive, re~e Popovski, merewata poka`uvaat deka kotata e 693,25 metri {to sozdava uslovi do prvi noemvri za elektroenergetskite potrebi na Makedonija da se zapo~ne so prerabotka na voda.

Direktorot na Izvr{nata kancelarija na Ministerstvoto za `ivotna sredina za Proektot za za{tita na Ohridskoto Ezero, Dejan Panovski, e kategori~en deka sostojbata na Ezeroto i kvalitetot na vodite i `iviot svet e stabilna i so ova pozajmuvawe ne se naru{uva ni{to od ona {to se narekuva najniska kota za ekolo{ka za{tita.

Pred sovetot be{e izvr{ena i prezentacija na Predlog-zakonot za Fondot za `ivotna sredina so koj se ureduvaat negovite nadle`nosti kako i na~inot na koj se obezbeduvaat i raspredeluvaat negovite sredstva za proekti i programi za za{tita i unapreduvawe na `ivotnata sredina i prorodata. Zakonot predviduva Fondot da ima svojstvo na pravno lice koe }e bide samostojno vo svoeto rabotewe. Sredstvata od koi }e se finansiraat proektite }e se obezbeduvaat od eko-danokot. Qup~o Avramovski, direktor na Fondot, objasni deka del od akcizite na naftenite derivati, ~etiri procenti od osnovnoto osiguruvawe pri registracija na motorni vozila i plovni objekti i po eden denar od edno pakuvawe cigari, }e se slivaat vo Fondot za `ivotna sredina. Se pretpostavuva deka vo idnina od sega{nite 1,5 milioni germanski marki godi{no, Fondot }e obezbedi sredstva vo visina od {est milioni germanski marki.