SEKOJ GRA\ANIN TREBA DA BIDE ZA[TITEN OD POLITI^KI MANIPULACII

SPASOV: Ne stanuva zbor za kakvo bilo dobivawe poeni vo odnos na tretmanot na pretsedatelot Trajkovski, tuku za edna dostojnost vo ostvaruvaweto na odgovornata politika koja{to mora da ja sproveduvaat site politi~ki partii vo Makedonija. Jas rekov deka nie kako pripadnici na politi~kata opozicija vo Makedonija, kako najgolema partija vo redovite na politi~kata opozicija, smetame deka sekoj gra|anin, vklu~uvaj}i go i pretsedalot Boris Trajkovski, treba da bide za{titen od politi~ki manipulacii i pritisoci, samo so cel da mu se ovozmo`i da ja vr{i taa funkcija vo interes na site gra|ani na Republika Makedonija. Ottamu, toa ne e model za steknuvawe evtini politi~ki poeni, tuku model na sozdavawe na celata na{a partija za{tita na normalnoto funkcionirawe na instituciite na ovaa dr`ava.

SPASOV: Prvo, ne postojat seriozni razliki me|u ona {to jas go izjaviv i ona {to go izjavi gospodinot Crvenkovski, pa duri i ona {to go ka`a gospodinot Petkovski, zatoa {to site nie sme edinstveni vo toa {to ne ja menuvame na{ata ocenka za na~inot na koj{to be{e izbran gospodinot Trajkovski za pretsedatel na Republika Makedonija. Me|utoa, istovremeno site sme soglasni deka ne postoi osnova da se osporuva pravoto na gospodinot Trajkovski od pozicijata na koja{to e izbran i koja{to e potvrdena vrz osnova na site zakoni i Ustavot na Republika Makedonija da ja izvr{uva taa funkcija so poln kakacitet. Ottuka, ne postoi razlika vo gledaweto na toa. No, postoi razlika vo odnos na toa do koja mera na~inot na koj{to toj e izbran go osporuva i natamu duri legalnoto pravo so poln kapacitet toj i ponatamu da ja izvr{uva taa funkcija. Nie smetame deka treba i e vreme da se ovozmo`i site institucii vo Republika Makedonija na nekoj na~in da bidat vo funkcija na konstanten od na Republika Makedonija kon evropskite integracii i strukturi i vo taa nasoka treba sekoja od tie institucii da se poddr`i celosno koga taa pravi dobri ~ekori. Ottamu nie ne samo {to ne se razlikuvame vo stanovi{teto, tuku naprotiv gradime edno novo edinstvo vo partijata koe{to smetame deka e zna~ajno za partijata i za Republika Makedonija.

SPASOV: Mislam deka tuka vo princip stanuva zbor pred s# za metafora, a ne za klasi~no piewe kafe. Idejata na Nikola Popovski i idejata na gospo|icata Dimovska, pretpostavuvam deka e motivirana od toa deka dobro bi bilo da postoi sredba pome|u pretstavnicite na politi~kite partii i nivnite funkcioneri za razgovor za pra{awa koi {to se od strate{ko zna~ewe ili nacionalen interes za Makedonija, so {to bi mo`ele vo odredeni situacii, kako {to se duri na primer izborite, da spre~at konfliktni situacii i nasilstva. Mislam deka nema nitu eden ~ovek, nitu od ednata nitu od drugata strana koj{to smeta deka toj princip na komunikacija ne e dobar i civiliziran i deka ne bil vo interes na toa da ja pretstavime Republika Makedonija kako civilizirana dr`ava i politi~arite vo podobra svetlina od onaa {to ponekoga{ se pretstavuvaat vo javnosta. Tuka smetam deka stanuva zbor za princip i ako vo osnova go prifatite toj princip, toga{ ne mo`ete da gi izbirate sogovornicite zaradi nivniot mentalitet ili nivniot vid na politi~ki anga`man. Toa zna~i deka vie ili ste sposobni i podgotveni da razgovarate za nekoi raboti ili ne ste sposobni za takvo ne{to i va{ata nesposobnost si ja transformirate vo izbor na pomeki ili pokulturni sogovornici od drugata strana. Toa e ednata dimenzija i zatoa mislam deka toj na~in vo sebe sodr`i eden vid ucena so kogo jas sakam i mo`am da razgovaram, zatoa {to mislam deka so nego mo`am da se dogovoram, a so drugite ne bi mo`el. Toj princip, mislam deka e pogre{en i toj mora da se smeni.

Od druga strana, smetam deka i pretsedatelot Crvenkovski apsolutno be{e vo pravo vo eden moment koga re~e deka e mnogu te{ko da se pie kafe so sogovornici od drugata politi~ka partija vo momentot koga se slu~uvaat nasilstva na izbornite mesta, koga ima pretepani, ubieni i raneti od ogneno oru`je i deka so takov vid politi~ari ne mo`e da se razgovara, tuku da se sozdade klima tie da bidat pobedeni. Postojat momenti koga nekomu ne mu e do razgovor i postoi princip koj nikoj vo osnova ne go negira, taka {to mislam deka i vo vrska so toa ne postoi su{testvena razlika vo Socijaldemokratskiot sojuz na Makedonija. Principot na razgovori, nesomneno e princip koj ovozmo`uva me|usebna komunikacija za problemite od interes na dr`avata. Za da dojde do negovo ostvaruvawe, treba da se poka`e element na dobra volja, da se pravi atmosfera vo taa nasoka vo koja{to me|u drugoto navistina }e bide obezbedena soglasnost. Vo sprotivno razgovorite mo`at da im poslu`at kako alibi za prodol`uvawe na nivnata nasilni~ka politika i tuka sekako postoi edna rezerva vo taa nasoka dali takvite razgovori }e dadat rezultat vo vreme koga se slu~uvat takvi raboti, kako {to se slu~uvaat vo ovoj period.

MS: Dali na najavenata konferencija na partijata }e stane zbor za doverba na organite na partijata, dali }e ima smeni?

SPASOV: Ne o~ekuvam, zatoa {to toa e Konferencija na koja{to }e se razgleduvaat rezultatite od lokalnite izbori. Nie kako politi~ka partija sme zadovolni so ogled na toa {to pobedivme vo najgolem broj od golemite gradovi vo Makedonija i spored rezultatite dve tretini od naselenieto vo Makedonija po ovie lokalni izbori }e ima gradona~alnici od Koalicijata "Za Makedonija zaedno". Toj rezultat e dobar i po toj povod na Konferencijata }e se glasa za doverba vo Pretsedatelstvoto, Sekretarijatot, Centralniot odbor. Ubeden sum deka nie }e ja dobieme doverbata. Dokolku se slu~i nekoj od organite da ne ja dobie doverbata, toga{ bi mo`elo da ima i promeni. Me|utoa, toa bi bile normalni kadrovski promeni.

SPASOV: Pa, i ova {to go ka`a portparolot Milo{oski e izjava za vnatrepartiski celi, odnosno za ohrabruvawe na onie {to momentalno se vo parlamentarnoto mnozinstvo, da ka`e deka tie }e ostanat do krajot na tie dve godini. Na samiot po~etok, tie davaa izjavi deka VMRO - DPMNE, po osvojuvaweto na vlasta, }e ostane sto godini na vlast vo Makedonija. Isto taka govorea deka vsu{nost }e obezbedat celosna politi~ka izolacija vo ovaa smisla na Branko Crvenkovski i na SDSM. Me|utoa, se poka`a deka toa ne e to~no i deka okolu SDSM se napravi edna mnogu seriozna Koalicija. Isto taka ima idei deka Albancite od site politi~ki partii }e gi obedinat spored programata na Vladata. No, i toa se poka`a neto~no i ne samo {to toa ne e to~no, tuku sega sme svedoci deka i od partijata VMRO - DPMNE se odvoi edna posebna parlamentarna grupa, koja se nare~e VMRO - Vistinska makedonska reformska opcija i toa so ne mal broj pratenici. Potoa, odvojuvaweto odi vo nasoka na toa {to eden golem broj od nivnite ministri sega se ili osnova~i na drugi partii ili se nao|aat na drugi mesta. O~igledno deka toj proces na rascep vnatre vo VMRO - DPMNE i vo parlamentarnoto mnozinstvo se odviva dosta intenzivno. Toa se odrazuva na ogromen del od izbira~koto telo. Jas vo samiot Parlament spomenav deka od 1998 do 2000 godina, za dvaeset meseci, tie ja imaat izgubeno poddr{kata za pove}e od 200.000 izbira~i, ili deka sekoj mesec vladinata Koalicija gubi podr{ka od 10.000 izbira~i. Spored 208.000 glasa koi gi imaat osvoeno vkupno na lokalnite izbori vo odnos na vkupniot broj izbira~i zapi{ani vo Edinstveniot izbira~ki spisok, eden milion i {esto iljadi, tie ja u`ivaat poddr{kata samo od 20,5 procenti od izbira~koto telo. Toa nezadovolstvo vo izbira~koto telo e nesomneno vmetnato i vo delovite na parlamentarnite grupi, bidej}i tie go ~uvstvuvaat nezadovolstvoto na gra|anite i toa permanento }e vr{i pritisok na nivnoto menuvawe ili napu{tawe na parlamentarnoto mnozinstvo i preminuvawe vo drugi politi~ki partii, kako i sozdavawe nezavisni pratenici. Toa sozdava atmosfera vo koja mo`e mnogu raboti da se slu~at, da se sozdade novo parlamentarno mniozinstvo koe }e sozdade nekoj vid preodna vlada ili vlada koja }e bide do krajot na ovoj Parlament. Ottamu, toa ne e samo propaganden trik ili parola na gospodinot Crvenkovski, tuku ne{to {to ima najgolema verojatnost da se ostvari. I mo`ebi }e se ostvari so mnogu pogolema brzina otkolku {to o~ekuvaat portparolite ili funkcionerite na vladeja~kata Koalicija.

SPASOV: Mislam deka SDSM }e ja sledi sostojbata vo Parlamentot, odnosno }e gi ima ovojpat to~no presmetano glasovite na onie koi{to ne bi glasale ponatamu za poddr{ka na Vladata i deka interpelacijata }e bide podnesena toga{ koga sepak so mnogu pogolema sigurnost }e mo`e da smeta na glasovi za promena na ovaa Vlada. Mo`ebi toa nema da bide vo po~etokot na noemvri, {esti ili sedmi, mo`e da bide ne{to podocna. No, koga }e bide podnesena, }e bideme sosema sigurni deka Vladata na gospodinot Georgievski ponatamu ne ja u`iva poddr{kata na parlamentarnoto mnozinstvo i deka toga{, na toj den, Vladata na Georgievski zaminuva od politi~kata scena vo Makedonija.

SPASOV: Lokalnite izbori bea dobri vo prviot krug i toa vo delot kade me|usebno se natprevaruvaa makedonskite partii. Vo prviot krug nasilstvoto be{e konstatirano vo zapadniot del na Makedonija, kade {to so pomo{ na policijata i podr{kata na partiite na vlast od instituciite treba{e da im se obezbedi poddr{ka na kandidatite na PDPA - NDP, od partijata na Xaferi, so cel da se obezbedi tie vo Makedonija da bidat edinstveniot politi~ki subjekt na Albancite i Georgievski da ima izgovor deka nikoj drug vo Makedonija ja nema poddr{kata od Albancite ili nema mo`nost da sorabotuva so niv. Toa e edinstveniot negov uslov za osvojuvawe na vlasta i za prika`uvawe sebesi kako edinstven ~ovek koj{to mo`e da obezbedi me|uetni~ka sorabotka vo Makedonija. Toa dovede do golemi nasilstva vo prviot krug, do ubistvo vo Kondovo i do menuvawe na celosnoto raspolo`enie na Albancite vo Makedonija protiv partijata na Xaferi i Ta~i, koi vr{ea nasilstvo vrz pripadnicite na sopstvenata etni~ka grupa. Vo vtoriot krug na izborite koga vidoa deka makedonskiot elektorat se ima dvotretinsko opredeleno vo korist na "Koalicijata za Makedonija zaedno", sli~nite scenarija kako {to bea primeneti vo drugite gradovi na Makedonija kade {to se odviva{e vtoriot krug, gi primenija i vo drugite gradovi, osobeno vo Strumica i vo Ohrid, kade {to treba{e da poka`at deka barem vo dva grada ostanuvaat na vlast nivnite gradona~alnici i osobeno vo malite mesta, kade {to ne mo`e{e da se kontrolira prisustvoto na policijata i na organite za prisila. Toa sozdade grda slika za Makedonija na edinstvena dr`ava vo regionot vo koja{to za vreme na izborite se slu~uvaa takvi nasilstva. Ona {to e najtragi~no e {to vo isto vreme se poka`a deka duri i vo Srbija i Albanija i vo drugite dr`avi vo okolinata mo`e da se vr{at izbori bez nasilstvo. Toa & nanese sram na Makedonija. Ova se slu~uva po vtor pat, bidej}i istoto se slu~uva{e i za vreme na pretsedatelskite izbori i ona {to smetam deka e grda slika za Makedonija e toa {o ispra}ame edna lo{a poraka kon svetot, deka ne sme sposobni da organizirame fer izbori. Spored toa, taa poraka e mnogu opasna i ako vlasta ne najde sili da se otka`e od nasilnite metodi, taa }e odi vo nasoka na sopstvenoto prika`uvawe na slikata deka taa prestavuva eden vid vlast koja ima namera da ja uni{tuva politi~kata pozicija na sopstvenata zemja so cel da ostane dolgo na vlast. ]e ja imitira vlasta so diktatorski re`imi. Toa bi bilo katostrafalno za Makedonija. Jas se nadevam deka barem po ovie izbori i lu|eto vo nea }e najdat sila da go promenat modelot na politi~koto odnesuvawe za na Makedonija da ne & bide nanesen sram i da ne ja vra}ame na oblici na politi~koto odnesuvawe od vremeto na urivaweto na komunizmot vo devedesettite godini.

SPASOV: Gledano i po brojot na glasovi i po brojot na gradona~alni~ki mesta koi gi dobi Koalicijata "Za Makedonija zaedno", Koalicijata e definitivno pobednik. Treba da ima zadovolstvo vo SDSM od rezultatite koi gi dobi. Nesomneno ostanuvaat mnogu zada~i za SDSM, da se izmotiviraat pogolem broj gra|ani da glasaat za opozicijata i vtorata dimenzija e da poka`eme deka sme sposobni da primenuvame drug model na vladeewe od onoj {to go poka`uva VMRO - DPMNE so instituciite vo Makedonija.