Na neupatenite vo ovaa problematika, verojatno, im pa|a v o~i toa {to dosega go upotrebuvavme terminot Gego-Mirditi, a ne Albanci. Vedna{ da ka`eme deka sovremeniot albanski narod go so~inuvaat dve razli~ni narodnosni grupi: Shgipetare ([iptari), odnosno Toski i Mardaiti (Mirditi), odnosno Gegi. Tie go nosat zaedni~koto ime - Albanci. Kaj niv s# u{te ne e zavr{ena kulturnata, osobeno jazi~nata integracija i dolgo nema da se zavr{i, bidej}i prvite te`neat kon svoja samostojnost, {to dojde do izraz vo martovskite nastani vo 1997 godina. Nikoga{ vo svojata istorija [iptarite i Mirditite ne se narekuvale so imeto Albanci. Ova ime denes go koristat samo Gego-Mirditite, odnosno kolonistite na Kosovo i Metohija, Crna Gora i Zapadna Makedonija, kako nekoe nacionalno ime. Pove}eto od niv odbivaat da se narekuvaat [iptari, so {to se distanciraat od taa plemenska grupa, {to e sosema razbirlivo, za{to site tie, vklu~uvaj}i gi i `itelite na dene{na Severna Albanija, i propa|aat na vtorata, na Mirditskata plemenska grupa. A, toa {to vo ovaa storija govorime samo za Gego-Mirditite, a ne i za [iptarite, e toa {to prvite, koi po svojata genetska osobenost vo naukata se tretiraat kako eden od najagresivnite narodi vo svetot ({to se poka`a vo nastanite vo 1997 godina vo Albanija, a ne{to podocna i na Kosovo i Metohija). Slu`ej}i se so istoriski falsifikati i nevistini, prika`uvaj}i se sebesi kako nekakvi potomci na starite Iliri, so pomo{ na me|unarodniot faktor se obiduvaat da steknat istorisko i politi~ko pravo nad teritoriite na koi `iveat, so cel da zavladeat so niv (kako {to e slu~ajot so Kosovo i Metohija), {to ne e slu~aj so [iptarite, koi vo pogled na tie pra{awa stojat krajno vozdr`ano i rezervirano rezoniraat so ladna glava.

I pak da se vratime na toponimite. Tezata, za postoewe na nekakva izvorna albanska toponimija na balkanskite prostori, osobeno na makedonskite, e bez sekakva osnova. Site istoriski izvori - pi{anite, epigrafskite i materijalnite, upatuvaat na faktot deka Albancite - [iptarite i Mirditite se najmladi `iteli na Balkanot, poradi {to tie ne bile vo pozicija da mo`at da vostanovat svoja toponimija, bidej}i takva, ve}e bila vostanovena dva, a mo`ebi i tri meleniuma pred nivnoto doa|awe na Balkanot. Spored latinskite, vizantiskite i slovenskite izvori, [iptarite, odnosno Toskite, vo Severna Albanija do{le pome|u 1420 i 1460 godina od Severna Anglija, preku Belgija, Francija i Ju`na Italija, poto~no od predelot Toskana, za {to kako glavno svedo{tvo se zema jazikot vo koj ima primesi na jazikot na narodite od zapadnite evropski zemji niz koi migrirale (Ataliota, Ana Komnina, Burton, Hahn, Muler, Iri~ek, [uflas, Kabalanovi~ i dr.). A Mirditite, odnosno Gegite, za koi se znae deka imaat kurdsko poteklo (Zupanic, Muler, Seli{~ev i dr.), vo Severna Albanija do{le vo vtorata polovina na XVI vek od planinskite predeli na Kavkaz i toa preku Iran, Irak, Liban i Turcija, za {to, isto taka, svedo~at primesite na jazikot na narodite od tie prostori vo jazikot na ovaa plemenska grupa (Migne, [uflas, Hahn, E`en Pitar, Bagrjanorodni i dr.).

Deka ovie podatoci se potpiraat vrz cvrsta istoriska osnova svedo~i i sledniov primer. I dvete narodnosni grupi - i [iptarite i Mirditite, kako na prostorite vo Albanija, taka i vo koloniziranite zemji - na Kosovo i Metohija, Crna Gora i Zapadna Makedonija, zad sebe nemaat nitu eden spomenik na kulturata so koj mo`e da se identifikuva nivnoto drevno prisustvo na ovie prostori. S#, {to kako spomenik, kako spomeni~no obele`je (crkvi - pe{terski i yidani, manastiri i paraklisi), koi su{testvuvaat na tie prostori - se delo na slovenskiot element. Duri i xamiite se delo na Turcite, doselenici vo tie krai{ta, bidej}i op{to poznato e deka Albancite - [iptarite i Mirditite, "mnogu ne miluvaat da odat vo crkva ili xamija" (Jak Castejan). Odnosot kon xamijata se promeni poslednive decenii kaj pripadnicite Gego-Albanci vo koloniziranite zemji, zo{to xamiite im poslu`ija kako mesto kade {to mo`at da se podgotvuvaat planovi za antislovensko dejstvuvawe, ili kako {to samite velat "protiv ropstvoto na Slovenite". I u{te eden podatok. Site arheolo{ki lokaliteti vo Albanija, vrz koi se izvr{eni istra`uvawa, vo najgolem del imaat slovenski karakter. Predmetite najdeni vo tumulite na tie prostori, vo sovremenata nauka se nare~eni "slovenski fibuli", zna~i ne {iptarski i mirditski, odnosno albanski, tuku - slovenski (Pjer Kaban).

Ovie podatoci dovolno uverlivo govorat deka Albancite - [iptarite i Mirditite se mladi `iteli na Balkanot. Drugo mnogu va`no svedo{tvo, so koe se demantiraat site tezi i {pekulacii za, navodnoto, drevno prisustvo na Albancite na Balkanot i za, navodnata "albanska toponimija" vo Makedonija i Albanija, pretstavuva spomenikot poznat kako "Skadarski katastih" od 1416 godina, vo koj se sodr`i popis na naselenieto od predelot na Severna Albanija, poto~no - vo onoj del od Albanija na koj vo XV, odnosno XVI vek, se doselile [iptarite i Mirditite, odnosno Albancite. Site imiwa na selata i gradovite prezentirani vo ovoj istoriski dokument, imaat ~isto slovenska staromakedonska osnova i karakter, na primer: Kopenica, Podgora, Kastrati (po istoimenata mija~ka plemenska grupa), Polica, Kadi~ani, Breza, Spatari, Gusmaci, Lubani, Sokol, Dohani, Barbaros, Sveti Nikole, Samarine, Pe{tari, Belani, Baladrin, Kroja itn, itn. Osven toa, site dano~ni obvrznici, registrirani vo ovoj dokument, se isto taka, od slovensko poteklo, pripadnici na mija~kata etni~ka grupa, so karakteristi~ni slovenski, odnosno staromakedonski li~ni imiwa i patronimi, kako na primer: Miloslav, Radoslav, Mara, Lena, Sloven, Dobre, Dobroslav, Bogoslav, Mijak, Joan Radomir, Marko Kastrat, Nikola Voislav, Joan Doj~in, Zaharija Bogdan, Nikola Na{i~, Stojna Kastriot itn. Nesomneno, primeri so koi se demantiraat site tezi i {pekulacii za, navodniot, "albanski karakter" na toponimite vo Makedonija i Albanija.

Za da ne `iveat i natamu vo zabluda, im prepora~uvame da gi prolistaat "Kratkoto" i "Prostranoto `itite na Sv. Naum Ohridski" od sredinata na X-ot vek, sozdadeni na tloto na nekoga{na Albanija, vo predelot Kutmi~evica (vo staroslovenska ili gr~ka redakcija - seedno), za da vidat kakvi se toponimi postoele na tie prostori i od ~ie poteklo.