ISPRAVENA ISTORIJATA NA SVETOT

So ova delo na J. T. Bo{kovski - Jon, ~itatelite se zdobija so kompletnata istorija na Atlantida i prvpat so ispravenata istorija na ~ove{tvoto.

Aleksandar Makedonski, kako naslednik na dinastijata Temenidi - potomci na Herkul i kako pra-pravnuk na Ahil (po majkina linija, bidej}i Olimpijada bila od lozata na Ahil), ja voskresnal Atlantida, otkako razbral za nea od svojot u~itel Aristotel (384-322), koj bil u~enik na Platon (427-347), avtorot na istorijata za Atlantida, objavena vo negovite dijalozi "Timai" i "Kritija".

Atlantida bila prvata dr`ava na svetot. Podatocite za prvoto kralstvo na svetot, gi prona{ol atinskiot poet i zakonodavec Solon (640-560), pred Hrista. Kako sveti zapisi vo egipetskite hramovi gi donesol vo Atina, so cel da napi{e delo, pogolemo od Homerovata "Ilijada". No, vo toa ne uspeal.

Svoite bele{ki, Solon gi ostavil na ~uvawe kaj svojot rodnina Kritija Dropid, ~ij vnuk Kritija, gi nasledil i mu gi predo~il na svojot rodnina (po majkina linija) Platon, po koi, golemiot filozof, ja napi{al Prvata istorija na Atlantida, no ne ja zavr{il, bidej}i po~inal.

Jozo T. Bo{kovski Jon so komentari go priop{ti ova delo na makedonski jazik. Taka ~itatelite se zdobija so kompletnata istorija za Atlantida i so vistinskata istorija na svetot, koja po~nala da se iskrivuva (falsifikuva) so doa|aweto na Elinite od Mala Azija na Balkanot i Mediteranot, okolu 1500 godini pred Hrista.

Spored avtorot, denes, s# u{te u~enicite i studentite vo svetot izu~uvaat pogre{na istorija na ~ove{tvoto.

Starite dogmatizirani u~ebnici po istorija treba da se zamenat so novi, koi }e ja prika`uvaat vistinskata istorija za svetot.

Makedonija, po nezamislivo dolgo vreme, prvpat stana nezavisna i samostojna dr`ava i se zdobi so generacija intelektualci od najvisoko nivo, koi vo novite uslovi imaat mo`nost slobodno i otvoreno da zboruvaat za minatoto, za sega{nosta i za idninata na svojata zemja i na svojot narod!

Pokraj migracionata teorija, vo istorijata treba da se vovedat i drugi na~ini za priop{tuvawe i objasnuvawe na zaboravenite i iskrivenite vistini. Treba da se vovede teorijata na graniraweto, koja uka`uva deka najgolemiot broj narodi na Evropa - granirale tuka na samoto mesto kade {to poniknale i postepeno od grupacija - populacija - narod, stanale avtohtona nacija na svojata nativna teritorija, kako {to e primerot so Makedoncite!

Makedoncite se poseben del od belata evropska populacija Pelazgi ili Belazgi - Prasloveni ili Protosloveni, koi zboruvale eden praslovenski ili protoslovenski jazik niz celiot kontinent Evropa.

Razvivaj}i se kako posebna avtohtona evropska grupacija, populacija vo centarot na Balkanskiot Poluostrov, stanale narod i nacija so svoja nedeliva teritorija, istorija, jazik, svoja civilizacija, religija, obredna tradicija, koja se odr`uva vo kontinuitet niz site vremiwa na ~ove{tvoto, za {to svedo~at i dene{nite obredi i simboli, koi se odr`ale vo neizmeneta forma do den-denes.

Takvi se veruvawata vo golemite drvja, koi i deneska mo`eme da gi vidime po grobi{tata niz cela Makedonija, sfa}aweto deka utkata (ptica) e simbol na smrtta (vidi kaj R. Grevs) itn.

Najgolem pridones, Makedoncite dale vo sozdavaweto na olimpskata religija (Olimp se nao|a vo Makedonija, veli Strabon), vo sozdavaweto na balkanskata mitologija i vo {ireweto na kulturata na site civilizacii od sosedstvoto: atlantskata, egejsko-makedonskata, vnatre{no-balkanskata i sredno-evropskata.

Na krajot od ova izdanie na izdava~koto pretprijatie "Nov svet" od Skopje e objaven i izbor od Jozovata patriotska poezija, pod naslov "Visokocvetna Makedonija".