FORUM

PAO JE I PUKO JE

Stefan Donevski Majka, Ohrid

Denovive bev vo Belgrad ba{ vo vremeto koga padna Milo{evi}. Prethodnite denovi izbuvnaa demostracii poradi falsifikuvawe na izborite za pretsedatel. Plo{tadot Terazija be{e poln so demostranti koi delea plakati i bexovi vo stilot: PAO JE, PUKO JE, SLOBO UBISE - SPASI SRBIJU, i sli~no. Padot na Milo{evi} se desi bez `rtvi, bez kur{umi i najmnogu od seto toa be{e iznenaden Zapad. Zapadnive politi~ari mislea deka Srbite se kanibali, imaat rogovi se skloni kon nasilstvo. Odma drugiot den po~naa da dova|aat vo Belgrad, da mu pravat metanija na Ko{tunica i so crveni obrazi da mu ~estitaat. Zapad mnogu slabo go razbira Balkanot i koga }e se vme{a vo nekoj konflikt, }e napravi tolku mnogu zbrka, }e pobegne, i }e go ostavi balkanot da krvari. Najdobro balkanot go ima razbrano Bizmark, nesakaj}i da pravi nikakvi politi~ki manevri na balkanot, duri be{e protiv odr`uvaweto na Berlinskata konferencija vo 1887 godina vo Berlin, on ja predlo`i Viena ili nekoj drug grad, samo ne Berlin, bidej}i znae{e sekoe re{enie za Balkanot, }e ima reprekusii, i neslogi podocna i }e na{teti na ugledot na Berlin.

Na 9 oktomvri vo crkvata sveti Dimitrija vo Skopje se odr`a parastos po povod smrta na Vlado ^ernozemski. Da bide ironijata u{te pogolema, istiot den vo muzolejot na Oplenac, novoizbraniot srpski pretsedatel Ko{tunica polaga venec na grobot na zaginatiot kral Aleksandar. Pogolem politi~ki incident pome|u Srbija i Makedonija ne bi mo`el nikoj da napravi. Namesto da se podobrat odnosite me|u Makedonija i demokratska Srbija, nie u{te prviot den gi zaostruvame. Poznato e deka Ko{tunica e golem monarhist, golem prijatel na kralskata familija vo London. Ko{tunica e eden od glavnite propagatori za vra}awe na kralot za Dediwe. Po moe cvrsto ubeduvawe on e samo eden preoden presedatel, posle nego dova|a kralot Aleksandar II od London. Ne mi e ~udno {to organizatorite na ovoj parastos nemaat politi~ki instinkt. Toa se voglavnom postari lu|e od Toronto, ~lenovi na MPO, koi vremeto gi pregazilo, `iveat daleku od Makedonija so mnogu stari spomeni, od nivnite dedovci }e dojdat ovde edna{ vo deset godini, }e zapalat tri sve}i i so prviot avion }e se vratat nazad vo Kanada. Nie Makedoncite koi ovde stalno `iveeme, }e treba posle da se ~e{ame, zo{to Srbite ni pravat blokadi, provokacii i drugo. Taka ne se vodi politika so sosedite, vakva politika pravat lu|e so kratki pogledi i kuso pamtewe.

[to se odnesuva do samiot parastos jas kako ubeden monarhist, osuduvam sekakvo ubistvo na eden monarh, bilo koi i da e. Eden monar mo`e da bide ubien samo na bojnoto pole i nikade drugde! Poznato e deka ^ernozemski bil Bugarin i ubival i drugi Makedonci, kako Dimo Haxi - Dimov i drugi, koi imale drugo politi~ko mislewe. Zatoa e mnogu nerazbirlivo parastosot vo Skopje na eden ubiec i na Makedonci. Nie sme mal narod, sekoja godina ne ima pomalku i nie treba da se mno`ime, ako sakame da opstaneme vo idnina.

Skoro sekoj mesec vladinite avtomobili predizvikuvaat te{ki saobra}ajni nesre}i. Denovive na patot Ki~evo-Ohrid ~ista~ot na vladinata kolona vo koja bila i Kuvajtska delegacija, bukvalno go "~isti" od patot avtomobilot na dvajca selani od selo Godivje, gi prevrtuva so golema sila vo endekot, pri {to se tie zapaluvaat i `ivi izgoruvaat vo svojot avtomobil. Zamislete celata krivica na ovie dvajca Makedonci bile {to ne go vozele svojot star avtomobil nad sto kilometri na sat, ami popoleka, i ovie od zadi gi udiraat. Zlobni jazici tvrdat ovie nesre}i vladata gi pravi naro~no, za da vo ovoj slu~aj dobiele kredit od Kuvajt za izgradba na zapadniot avtopat.

Prethodno napravia nekolku nesre}i vo isto~na Makedonija, pa sega se prefrlija vo zapadna Makedonija. Najprvo Gostivarskite "komite" se tumbale pijani na avtopatot Tetovo-Gostivar, posle toa ima{e saobra}ajna kaj Ki~evi na presedatelskata kolona i sega ovaa kaj Ohrid.

Jas porano im dadov eden dobar sovet, za novite Krajsleri koi gi pora~uvaat od Amerika, da bidat so satelitsko upravuvawe, bez {ofer, bidej}i vladinive {oferi se poka`aa katastofalno lo{i.

U{te eden paradoks se slu~i denovive vo Ohrid, imeno dispe~erot od orhidskiot aerodrom oti{ol na pazar da si kupi piperki za ajvar i od pazarot preku mobilen telefon go dirigiral spu{taweto na patni~kiot avion. Ajvarot e mnogu va`na rabota, ne smee Makedon~eto da go propu{ti, a za avionite kolaj rabota ovde e Balkan. Dosega sekoj avion se simnal na zemja, nikoj ne ostanal na nebo, pa taka i ovoj avion vo Ohrid pominal sre}no.