@ITOPROIZVODITELITE NEZADOVOLNI OD ISPLATATA

Ovaa godina prinosite od rodot se katastrofalno niski, pred s# poradi su{niot period. Nasproti toa pak, cenata na `itoto ne samo {to ne e promeneta od pred nekolku godini, tuku za nego se ukinati site stimulativni merki, premii regresivni semiwa i hemiski preparati. Regresiranata nafta za izveduvawe na seidbenite aktivnosti zemjodelcite prakti~no ja dobija, re~isi, pred zavr{uvaweto na `etvata. Za dobivawe na istata zemjodelcite bea prinudeni da ~ekaat pred {alterite za da gi izvadat site potrebni dokumenti.

Spored misleweto na agrostru~wacite problemot le`i i vo koristeweto na merkatilno seme namesto so tretirana p~enica {to se odbegnuva da se see poradi visokata cena, a dr`avata za nejzinoto koristewe ne dava nikakvi beneficii. Vo kontekst na ova treba da se dodade i visokata cena na mineralnite |ubriva i sredstvata za za{tita.

Iako ima{e najavi za redoven tek na isplata na p~enicata od godina{niov rod, slu~uvawata od terenot govorat deka zasega ima samo delumna isplata na prezemenata p~enica, pa vo nekoi regioni vo zemjava proizvoditelite si ja barat p~enicata nazad. Ova se obelodeni na sostanokot na Grupacijata na melni~ko-pekarskata industrija pri Stopanskata komora. Vetuvawata dadeni na Tantarov deka isplatata }e bide zavr{ena do 15 septemvri ostanaa bez svoja realizacija, a zemjodelcite soo~eni so finansiski problemi, velat deka vo pra{awe e dovedena esenskata seidba. "@ito Prilep", veli komercijalniot direktor Krste Makreski, godinava prifati 6.000 toni p~enica za potrebite na Biroto za stokovi rezervi od koi dosega se isplateni 24 milioni denari {to pretstavuva 40 otsto od celiot iznos koj treba da se isplati. Po informacijata deka zaklu~no so 23 avgust, }e se ispla}aat koli~estvata na prifatena p~enica, prakti~no se stopira otkupot za Biroto, po {to nie reagiravme so dopis do Ministerstvoto za zemjodelstvo. Po mnogubrojnite kontakti so nadle`nite ni be{e re~eno deka ima raspolo`enie za isplata na celata prifatena koli~ina na lebno `ito od strana na individualcite, dodava Makreski.

Biroto za stokovi rezervi vo po~etokot na otkup na lebno `ito najavi kupuvawe na 40.000 toni p~enica po cena od 13 denari za kilogram, no potoa koli~inata za otkup be{e zgolemena poradi ekstremno visokata ponuda od strana na individualcite, koi poradi otkupnata cena pobrzaa da go predadat svoeto proizvodstvo. Se zboruva{e za brojka od 55.000 toni, koi Biroto bi gi prifatilo, a za ~ija isplata bea potrebni okolu 700 milioni denari, a spored prviot ~ovek na Biroto Van~o Pelovski, dosega se isplateni od 20 do 60 otsto od p~enicata, odnosno plateni se samo 300 milioni denari.

So odlukata za ograni~en otkup na p~enicata od strana na Biroto, na 23 avgust kombinatite se najdoa vo nebrano, koj }e go doisplati ostatokot od prifatenata p~enica, bidej}i neinformiranosta za ovoj ~ekor na Biroto dovede do prifa}awe na pogolemi koli~estva p~enica od nivnite mo`nosti za pla}awe. Dokolku, pak, ja zemat za svoi potrebi se pra{uvaa po koja cena }e ja pla}aat. Vo vakva situacija pristigna i najavata za poaktivno ispla}awe od idnata nedela.

Problem so isplatata na p~enicata se sretnuva i vo kombinatite, a istiot ne e realiziran, a nema i najava za negova realizacija. Melni~ko-pekarskata industrija im dol`i na kombinatite 600 milioni denari, za ~ija isplata se baraat povolni krediti od strana na bankata.

Dokolku vo najskoro vreme ne bide izvr{ena isplatata, zemjodelcite se pra{uvaat kako }e ja izvedat seidbata za koja nema pari, a so toa e dovedeno vo pra{awe i obezbeduvaweto na `iten rod za narednata godina. Vladata }e mora seriozno da go razgleda ovoj problem za da ne se dovede vo pra{awe egzistencijata na `itoproizvoditelite.