MAKEDONCITE VO BUGARIJA VO NEIZVESNOST SKANDAL

Na 28 fevruari 2000 godina, Ustavniot sud na Bugarija ja proglasi za neustavna OMO "Ilinden" - PIRIN, politi~ka partija na Makedoncite vo Bugarija osnovana vo 1999 godina, koja postigna izvesen uspeh na lokalnite izbori vo oktomvri 1999 godina. Izbrani bea dvajca gradona~alnici i trojca sovetnici vo lokalnata uprava od listite na ovaa partija i pokraj popre~uvawata i nedostigot na sredstva. Kako vo Statutot na Partijata, taka i vo Izbornata programa, OMO "Ilinden" -PIRIN deklarira deka za svoite politi~ki celi }e se zalaga na miroqubiv na~in i }e se pridr`uva kon me|unarodnite standardi za za{tita na malcinstvata. Sepak, so svojata Odluka od fevruari 2000 Ustavniot sud neo~ekuvano ja smeta{e za zakana na nacionalnata bezbednost i ja proglasi za neustavna. Odlukata na Ustavniot sud e samo edna od serijata represivni postapki zasnovani vrz tvrdeweto deka tie ne se posebna etni~ka grupa, razli~na od bugarskata i deka samoto postoewe na takva grupa pretstavuva zakana za nacionalnata bezbednost na Bugarija. U{te od po~etokot na demokratskite promeni vo 1989 godina, kako od doma{nite, taka i od me|unarodnite nabquduva~i na ~ovekovite prava dokumentirani se brojni povredi na nivnite ~ovekovi prava. Odlukata na Ustavniot sud be{e osudena od pretsedatelot, premierot i Narodnoto sobranie na Makedonija.

Odlukata na Ustavniot sud rezultira{e so seriozen udar vrz organizacioniot status i politi~kite perspektivi na Partijata. Eden broj ~lenovi se povlekoa od Partijata. Dodeka taa pred toa ima{e pove}e od 1.200 ~lenovi za vreme na izborite, sega{niot broj na nejzinoto ~lenstvo ne ja nadminuva brojkata od 1.000. Odlukata isto taka be{e udar i vsu{nost seriozno gi onevozmo`i nejzinite perspektivi da regrutira ~lenstvo i da ja formulira politi~kata strategija. Pokraj toa, Odlukata e protolkuvana kako efikasna zabrana na site partiski aktivnosti {to rezultira{e vo represivni merki od nekoi op{tinski vlasti. Takov be{e na primer slu~ajot vo Razlog kade {to i lokalnata vlast bara{e od OMO "Ilinden" - PIRIN da gi napu{ti prostoriite na svojot klub {to bea iznajmeni pred Odlukata. Pove}emina se otpu{teni od rabota ili ne bile vraboteni, bidej}i im bila implicirana aktivnost vo "nelegalna" grupa.

Makedoncite i ponatamu se soo~uvaat so povredi na nivnite ~ovekovi prava od strana na bugarskite vlasti. Nekoi od niv stanaa slu~ai pokrenati i prifateni od Evropskiot sud za ~ovekovi prava vo Strazburg. Vo momentov ima ~etiri slu~ai podneseni do sudot od bugarski gra|ani so makedonsko poteklo. Dvata od niv se odnesuvaat na povreda na slobodata na slobodno sobirawe i dva - kr{ewe na pravoto za slobodno zdru`uvawe. Na 17 oktomvri 2000 godina, Evropskiot sud za ~ovekovi prava }e go razgleda slu~ajot na Boris Stankov i OMO "Ilinden" vo Bugarija. Toa e najstarata tu`ba vo vrska so serija povredi na slobodata za miroqubivo sobirawe od strana na bugarskata policija, administrativnite i sudskite vlasti za vreme na obodot da se proslavat istoriski nastani {to Makedoncite vo Bugarija gi smetaat za va`ni za nivniot makedonski identitet. Spored ednoglasnoto mislewe na aktivistite od razli~ni makedonski organizacii u{te nere{eniot slu~aj vo Strazburg ima{e vlijanie vrz ovogodi{niot popopustliv odnos na vlastite za vreme na obidot na Makedoncite da gi organiziraat svoite tradicionalni proslavi. Na dvete najgolemi makedonski grupi, Zdru`enieto OMO "Ilinden" i politi~kata partija OMO "Ilinden" - PIRIN, od strana na policijata im be{e dozvoleno da ja proslavat godi{ninata od ubistvoto na makedonskiot heroj Jane Sandanski, na 22 i 23 april vo manastirot Ro`en, i pokraj zabranata od strana na gradona~alnikot na gradot Sandanski. Niv isto taka im be{e dozvoleno na dvapati da postavat cve}e na spomenikot na Goce Del~ev vo gradot Goce Del~ev - na 4 fevruari i na 4 maj. Istovremeno, za vreme na ~estvuvawata policijata konfiskuva hartii, posteri i znamiwa od aktivistite, vo dvata slu~aja, i gi filmuva i pokraj nivnite protesti. Eden broj voza~i na patot koi Ro`enskiot manastir bea kaznuvani so cel da bidat voznemireni, so izgovor za tehni~ki neispravnosti na vozilata.

I pokraj ovoj poblag odnos na vlastite vo blagoevgradskata oblast, obvinitelot go zabrani ~estvuvaweto na denot na makedonskiot genocid planiran od OMO "Ilinden" za 12 septemvri, a {to treba{e da se odr`i na makedonskiot plo{tad vo Blagoevgrad. Policijata efikasno ja primeni ovaa zabrana so toa {to gi presretna aktivistite na patot kon plo{tadot.

Drugi aktivisti od razli~ni makedonski grupi se soo~ija so slu`beni zakani poradi obidite da go demonstriraat svojot makedonski identitet. Pove}emina od niv se `alat deka bile pretresuvani na grani~nite premini pri svoite patuvawa za Makedonija i deka nekoi od nivnite hartii bile fotokopirani. Edna delegatka na Svetskiot makedonski kongres, na sedmi avgust godinava bila pretresuvana pri vra}aweto od Makedonija i nekoi od materijalite & bile konfiskuvani. Potem policijata ja zapla{uvala deka }e dobie dve godini zatvor zatoa {to e ~len na OMO "Ilinden" - PIRIN i deka }e bide otpu{tena od rabota.

Nekoi makedonski aktivisti izrazija zagri`enost deka telefonite im se prislu{kuvani i deka se sledeni od tajnata policija. Drugi izrazija stravuvawe deka tajnata policija se vme{uva vo nivnite biznisi. Za vreme na posetata na Blagoevgrad, lokalnite ~lenovi na OMO "Ilinden" - PIRIN izjavija deka videle pripadnici na lokalnata tajna policija okolu mestoto na sredbata.