Nemawe hrabrost za slobodno izrazuvawe

DEMOKRATSKA DR@AVA, ISPLA[EN NAROD!

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Od stotina anketirani gra|ani samo desetina imaa {to da ka`at, no so molba da ostanat anonimni
  • ^uvstvoto na strav go opravduvaat komentiraj}i deka mo}ta e vo vlasta i dokolku go ka`at nivnoto mislewe se pla{at deka toa mo`ebi }e im go poremeti tekot na `ivotot, osobeno na profesionalen plan

Pri obidot da gi anketirame gra|anite na Skopje za nivnoto mislewe i stav za toa vo kolkava mera e zastapena bugar{tinata vo redovite na DPMNE, kaj pove}eto od niv naidovme na otpor. Od stotina anketirani gra|ani samo desetina imaa {to da ka`at, no so molba da ostanat anonimni. Se ogradija od toa da go ka`at nivnoto ime, a najmalku pak da bidat fotografirani. Pokraj na{ata upornost uspe{no da ja realizirame zamislenata anketa, po~uvstvuvavme strav me|u anketiranite. Neuspehot na na{ata anketa mo`eme da go opravdame uka`uvaj}i na nemawe hrabrost javno, jasno, glasno i bez strav da go iska`at nivnoto mislewe vo odnos na ova pra{awe.

^uvstvoto na strav go opravduvaat komentiraj}i deka mo}ta e vo vlasta i dokolku go ka`at nivnoto mislewe se pla{at deka toa mo`ebi }e im go poremeti tekot na `ivotot, osobeno na profesionalen plan. Me|u anketiranite ima{e lu|e od razli~ni profesii, po~nuvaj}i od uspe{ni biznismeni, penzioneri, rabotnici vo fabrika, kako i prodava~ na bingo-karti~ki. Posledno spomnatite gra|ani na postavenoto anketno pra{awe odgovorija deka se soo~uvaat so mnogu pova`en problem, a toa e socijalniot, odnosno kako da dojdat do par~e leb, taka {to voop{to ne razmisluvaat za vakvi i sli~ni pra{awa.

I predhodnata partija koja be{e na vlast i sega{nata aktuelna vlast vetuvaa mnogu ne{ta i n# ubeduvaa deka so niv vo Makedonija }e vladee demokratija i deka sekoj gra|anin }e ima pravo na slobodno izrazuvawe. Ako e taka, zo{to toga{ vlasta nametnuva strav kaj "slobodniot ~ovek", toj javno da go iska`e negovoto mislewe. Vlasta ve}e na nekolku navrati, koristej}i ja mo}ta, ja pogazi tolku potrebnata demokratija. Svedoci sme na nekolku slu~ai kade taa vme{uvaj}i gi svoite prsti predizvika negoduvawe i revolt me|u mnogumina gra|ani, koi smetaat deka so Ustavot zagarantiranite prava sega im se uskrateni. Kako eden od mnogubrojnite primeri be{e i drskiot obid na vlasta za voveduvawe na zakon za mediumite so koj }e im se uskrate{e pravoto na novinarite slobodno da gi obelodenuvaat vistinskite slu~uvawa vo na{ata dr`ava.