Makedonski pluralizam ( 1 )
SAMOUNI[TUVAWE
Pi{uva: Mi{ko TALESKI
- A, bre drugari i gospoda. Znaat site kolku e slatka vlasta.
- Ostavete gi i Me|unarodniot monetaren fond, i Svetskata banka, i Evropskata unija, i Nato. Od toa vidovme deka leb nema
- Patrioti se samo na usta, a vo praktikata "gra|anski orientirani". Taa gra|an{tina deneska n# dovede vo haoti~nosta vo koja se nao|ame, vo dezorientiranost, vo narod koj se sveduva samo na geografski poim bez istaknat i me|unarodno priznat nacionalen identitet
- Nie, pak }e glasame. Za podobro! Za beri}et! Za Makedonija! Za dobroto na site! E, Makedonijo! Od biser balkanski stana mesto za otpad (i cvrst i te~en), od bibliska zemja mesto na |avoli
V
remeto si bega, rabotite stojat. Dodeka ostanatite zemji makotrpno se borat za ekonomski i stopanski preporod, Makedon~iwata i natamu si ja tepaat glavata so izbori i toa po recept, po edna{ godi{no. Sekoga{ li vinata }e ja barame vo drugiot? Tolku li sme idealni, pa site ovie kaj nas ni solat pamet za na{iot prosperitet, napredok, transparentnost i objektivnost. Narodot pove}e ne mo`at da go pravat budala, nitu vlasta, nitu opozicijata. Ednite se borat da si ostanat na tronot, drugite da go osvojat. Tuka, gospoda politi~ari nema ni{to narodno, ama totalno ni{to. Nekade na po~etokot na decenijava koga za prvpat za~ekorivme vo erata na pluralizmot i demokratijata, gra|anite se la`ea na vetuvawa, nasednuvaa na sitni neprofesionalni raboti, koga }e gi izla`e{e nekoj nov i "neisflekan" politi~ar. Pove}e NE!Obi~niot Makedonec, Albanec, Rom, Srbin, Tur~in i Vlav ve}e ne veruva vo milijardata od nekoja vselena, ne veruva vo takanare~enata relaksiranost vo me|uetni~kite odnosi, zatoa {to namesto cve}e pa|a krv, ne veruva vo rabota zatoa {to nema {to da se raboti, ne veruva ni vo sebesi, ne veruva vo Makedonija. Ne veruva vo ni{to.
MANGUPI I FRAERI
Dodeka obi~nite ~ekaat, onie {to gi izbrale da napravat ne{to, zatoa {to taka im vetile, tie vo najvisokiot Zakonodaven dom se doka`uvaat koj e poma` od drugiot, koj }e ispadne pomangup i pofraer. Od ednata strana }e ~uete deka onie porane{nite bile mafija{i, istite tie "mafija{i" za sega{nive }e re~at deka dosega Makedonija takvi kriminalci nemala.
Koga gi gledam sednicite ve}e nekolkupati se pra{uvam: "Bo`e, {to izbral narodov". Koga samite se narekuvaat kriminalci zna~i navistina ti bilo taka. Ottuka zaklu~iv deka eden asalen nema. Ako porano vakvite tipovi lu|e gi apsea po ulicite, somnitelnite kvartovi, podrumite i kockarnicite sega nadle`nite organi toa }e mora da go pravat vo najvisokite institucii. E, so kogo si imame rabota!
[to veli \or|i Marjanovi}, poznatiot profesor po krivi~no pravo, "ako porano zatvorite bea polni so kriminalci deneska vo niv pove}e bi imalo politi~ari".
Se ka~il Branko na bina i }e ka`uva kolku toj }e gi opravel rabotite, }e bilo onaka kako {to bilo porano. Neka ni e na zdravje!
Se ka~il Qub~o na bina i }e ka`uva kolku vo Makedonija te~e med i mleko, a cisternata za kanalizacija {totuku ne do{la za da go sobere izmetot {to deset godini ve}e te~e kaj nas.
A, bre drugari i gospoda. Znaat site kolku e slatka vlasta.
Ostavete gi i Me|unarodniot monetaren fond, i Svetskata banka, i Evropskata unija, i NATO. Od toa vidovme deka leb nema. Tie tamu ne se siropitali{ta, pa da sobiraat prosjaci kako nas. Tie si sakaat lu|e na "nivou". A, nie da prostite ne sme za tamu, barem ne zasega. Daj ka`ete mu na narodot izma~en koga }e ja zatvorite i poslednata fabrika - Zavodot za vrabotuvawe, za{to kako trgnale rabotite taa od site e najkadarna, za nea ste~aj nikoga{ ne }e ima.
PATRIOTI I GRA\ANI
Denovive povtorno na scena izleguvaat kalkulaciite i presmetkite, koj so kogo vo u~ili{nite, pardon prateni~kite klupi. ]e ima li premestuvawe od vtoro vo treto oddelenie, se izvinuvam od desnicata vo levicata i sli~no. Na nekoi im pomina merakot i radosta da bidat vo vlasta za{to im bila "mnogu, mnogu" ubava, pa se trgnaa od nea. Drugi se borat kako da se dozaglavat vo nea i da se dozacapaat vo lavirintot koj nema kraj. Treti, s# da rasturkaat i povtorno da vlezat vo lavirintot, ama pred toa da gi razbrkaat ovie sega{nive.
Ve}e ne mo`e ni{to da n# iznenadi. Duri po~naa i da se tepaat kako vo Tajvan. Pa, }e re~e nekoj, ne xabe go priznavme. Utre pak tepa~ite }e sedat zaedno i }e pijat kafe, a tepa~kata }e si ja raska`uvaat kako anegdota. Taka nastanale i narodnite umotvorbi. Mo`ebi eden den od na{ive parlamentarci }e se rodi nov Marko Cepenkov ili Itar Pejo. Za nov Goce Del~ev ili ^ento ve}e i ne razmisluvame. Takvi definitivno nema. Patrioti se samo na usta, a vo praktikata "gra|anski orientirani".
Taa gra|an{tina deneska n# dovede vo haoti~nosta vo koja se nao|ame, vo dezorientiranost, vo narod koj se sveduva samo na geografski poim bez istaknat i me|unarodno priznat nacionalen identitet. Ako nekoj se nare~e patriot i dejstvuva patriotski toj vo o~ite na drugite e nacionalist i {ovinist, uzurpator i sledbenik na Milo{evi}.
SU[TESTVA ZA EKSPERIMENT
Zo{to sakaat da n# obezli~at? Komu mu smetame? Tolkava li sila sme, ta mo`eme da gi zagrozime i drugite? Koj n# precenuva?
Pra{awa na koi nema odgovor. N# svedoa na nivo na gluvci od eksperimentalen tip i sega }e n# {trojat, koj kako }e stigne. I doma{nive i strancive. Sega sme vo faza na pijanost, a operacijata tuku {to ne zapo~nala. Dosega{nata praktika poka`ala deka samo vo mnogu retki slu~ai pacientot pre`ivuval. Pa, neli zatoa se narekuva eksperimentalen. ]e n# mutiraat, }e n# kloniraat. Od lu|e }e n# pravat ovci, muliwa, idioti, klo{ari... I doma{nive i strancive.
Nie, pak }e glasame. Za podobro! Za beri}et! Za Makedonija! Za dobroto na site! E, Makedonijo! Od biser balkanski stana mesto za otpad (i cvrst i te~en), od bibliska zemja mesto na |avoli.
Povtorno mi se navra}a vo mislite eden stih od poznata makedonska pesna koj veli :
"Sram e Makedonijo za tebe drugite da te znaat, samata da ne se znae{".
Stihot mnogu zna~i. Poln so vistina, razo~aran duh, no i vizija. [to pobrgu samite se osoznaeme, no i drugite okolu nas, tolku podobro za nas. Vremeto te~e, rabotite stojat, gavranite i orlite ~ekaat. Plenot sme nie. Star, iznemo{ten, slab, no kakov-takov plen sme. Po~naa da ni kinat par~iwata meso. Ako dozvolime da n# dojadat ne }e ostane ni{to od nas. Izlezot od celava ka{a e da se spasime od sindromot na samouni{tuvaweto.