DA I SE POMOGNE NA TATKOVINATA KOGA PRE@IVUVA TE[KOTII

Fondacijata na na{iot poznat stopanstvenik Trifun Kostovski, isto taka, spa|a vo redot na specijaliziranite fondacii i e locirana pri Makedonskata akademija na naukite i umetnostite. Osnova~kiot vlog na fondacijata iznesuva 2.00.000 germanski marki, a }e se koristi za zna~ajni proekti {to se odnesuvaat na kulturnoto nasledstvo, istorijata i kulturata na makedonskiot narod i umetnosta. Po~nuvaj}i od 1998 godina, pa vo narednite 50 godini, sredstvata }e se koristat vo godi{ni anuiteti od po 40.000 gm.

Testamentalnata izjava na Anton Dimitrov glasi: "S# {to imam, s# {to vo svojot pe~albarski i te`ok `ivot zarabotiv, mu go ostavam na mojot roden grad Gevgelija...". Soglasno poslednata `elba na donatorot, vo ovoj grad be{e izgradeno sovremeno osnovno u~ili{te. Anton Dimitrov spa|a vo redot na makedonskite donatori koi pri sekoja pogolema te{kotija znae{e da podari del od sebe, svesen deka na toj na~in najdobro mu pomaga na svojot narod.

Specifi~na e i donacijata na na{iot poznat umetnik od Toronto, Petar Stojanov. Toj pogolem del od svoeto umetni~ko delo & go podari na Republika Makedonija. Vo svoeto pismo do svojot kolega vo Toronto, toga{niot direktor na Umetni~kata galerija vo Skopje, Nikola Martinovski, na samiot po~etok go izvestuva Stojanov deka: "Pred nekolku dena go primivme Va{iot podarok od 56 sliki, grafiki i crte`i za Umetni~kata galerija vo Skopje, koja imam ~est da ja pretstavam". Po izlo`bata, po sugestija na Galerijata i vo soglasnost so P. Stojanov delata bea raspredeleni vo pove}e galerii vo Makedonija, za da im bidat dostapni na {to pogolem broj zainteresirani poklonici na umetnosta. Petar Stojanov be{e eden od najredovnite donatori od Kanada i specijalno izdvoi pogolem iznos pari za fontanata pred Institutot za makedonski jazik "Krste Misirkov" vo Skopje (M. 115,1962 i M.116,1962).

Od 1989 godina do denes ja bele`ime, so poseben pietet, intenzivnata donatorska aktivnost na Vladimir Ralev, na{ poznat iselenik i stopanstvenik od [vajcarija. Negoviot pridones za osamostojuvaweto i izgradbata na Republika Makedonija e od neprocenlivo zna~ewe. Donaciite na Vladimir Ralev vo dosega{niot period se so mo{ne {irok spektar i se naso~eni kon site pra{awa od na{eto op{testveno `iveewe. Toj e isto taka najgolem donator za za`ivuvawe na organiziranoto nacionalno `iveewe na Makedoncite vo sosednite zemji, kako i nezamenliv pomaga~ i bi rekol ideen tvorec na niza aktivnosti me|u na{ite iselenici {irum svetot. Toj e eden od najstrasnite i vo sekoj pogled najaktivnite u~esnici vo organiziraweto na makedonskoto isleni{tvo na site kontinenti na planot na negovoto obedinuvawe, po{iroko svrtuvawe kon Republika Makedonija i za jaknewe na vnatre{nata kohezija vo site iseleni~ki sredini. Samo provizorniot pregled na negovite dosega{ni donacii poka`uva deka Vladimir Ralev dosega ima donirano nad 600.000 amerikanski dolari. No, sekako negoviot anga`man na poleto na unapreduvaweto na stopanskiot, socijalniot i kulturniot `ivot vo Republika Makedonija e od neprocenliva vrednost. Uveren sum deka taa negova blagorodna misija }e umeeme da ja cenime i po~ituvame.

Razmisluvaj}i na po{irok plan za razvojot na dr`avata i trgnuvaj}i od svoite {iroki kontakti so golem broj na{i iselenici od site sredini vo svetot, Vladimir Ralev vo pove}e navrati go istaknuva ogromniot pridones na na{ite islenici za materijalnoto zakrepnuvawe na Republika Makedonija i za nejziniot {to pobezbolen prosperitet. Trgnuvaj}i od provereni podatoci, toj uka`uva deka okolu 50.000 iselenici od Makedonija redovno komuniciraat so svoite vo zemjata. Ako se trgne od pretpostavkata deka tie ostavaat po razni osnovi, od 3.000 do 4.000 dolari, toga{ doa|ame do impozantnata brojka od 250.000.000 dolari godi{no, kapital od iselenicite koj vleguva vo Makedonija. Toj isto taka uka`uva na gotovnosta na golem broj na{i istaknati biznismeni, pod to~no definirani uslovi, da vlo`at ogromen kapital vo Makedonija (M. 559,1.10.1999, str.12-15).

Bele`ime i dve specijalizirani donacii na na{i iselenici. Semejstvoto na Trajan Trajkov od SR Germanija mu stavi na raspolagawe na Arhivot na Makedonija 260.000 germanski marki za istra`uvawe vo stranski dokumenti i za obezbeduvawe na dokumenti za istorijata na makedonskiot narod. Kako {to e poznato, samo vo Osmanliskiot arhiv vo Istanbul ima okolu 115 milioni dokumenti za periodot od 14 vek, pa do 1926 godina. Me|u niv 15-tina milioni se obraboteni... Poznato e isto taka deka deset milioni od ovie dokumenti se odnesuvaat na Makedonija. Po `elba na donatorot e objavena zbirka dokumenti koi se odnesuvaat na zaginuvaweto na Goce Del~ev.

Semejstvoto Trajkovi i porano doniralo sredstva za izgradba na objekti vo Republikata, kako na primer: Planinarskiot dom na Pelister, Soborniot hram "Sveti Kliment Ohridski" vo Skopje i dr. (M. 465,1992, str. 36).

Imeto na d-r Lefter Man~e e dobro poznato vo najgolemiot broj iseleni~ki sredini. Kako vrven hirurg plasti~ar toj e vo mo{ne ~esti kontakti so golem broj istaknati li~nosti vo pove}e dr`avi vo svetot. Koristej}i go svoeto vlijanie i u{te pove}e svojata `elba da & pomogne na svojata tatkovina Makedonija, toj mo{ne ~esto se javuva kako inicijator za razni aktivnosti od golemo zna~ewe za Republika Makedonija. D-r Lefter Man~e se javuva i kako ~est donator za pove}e nameni. Toj, kako dete begalec od egejskiot del na Makedonija po Gra|anskata vojna vo Grcija, na svoja ko`a gi ispita site patila i znae {to zna~i da se dade, makar i minimalna pomo{, vo vistinski ~as. Vo posledno vreme poznati se donaciite na d-r Man~e za siroma{nite deca vo Mala Prespa, kako i za golem broj potrebi na asocijaciite na Makedoncite vo pove}e zemji vo svetot. Toj pove}epati doniral sredstva za izdavawe dela so istoriska tematika, kako i za izdavawe na vesnici i drugi publikacii na Makedoncite vo sosednite i vo nekoi isto~noevropski zemji. D-r Man~e e me|u retkite na{i iselenici koi ja poddr`aa akcijata pod moto "Dolar za Makedonija", donirajki 1.000 kanadski dolari (M. 575, 1 juni 2000, str. 85).

So toa listata na donatorite - poedinci ne e ni oddaleku iscrpena. Poznato e deka eden pogolem broj donatori, me|u koi spa|aat i na{i poznati delovni lu|e, od li~ni, a ponekoga{ i od delovni pri~ini, sakaat da ostanat anonimni. Vo krugovite na iseleni~kite zaednici tie donacii se ponekoga{ od presudno zna~ewe za izgradba na objekti, kupuvawe na placevi i drugi nedvi`nosti ili za sproveduvawe na odredeni aktivnosti od pogolemi razmeri. Iselenicite znaat toa da go cenat i po~ituvaat. Nie, isto taka, vo ovoj referat nema da go naru{uvame principot na anonimnosta, iako ni se poznati pove}e donacii od na{i istaknati iselenici i vrvni stopanstvenici.

Vo krugot na donatorite nie gi vklu~uvame i onie iselenici koi{to gi zalo`uvale svoite imoti za dobivawe na krediti pri izgradbata na objektite vo koi go odvivaat svoeto celokupno nacionalno `iveewe. Ne mal broj od niv vlo`ile ogromen li~en trud vo nivnata izgradba koj nikade ne e pari~no opredelen. Ne mal broj od tie po`rtvuvani donatori od pregolemite napregawa i sogoruvawa vo izgradbata na objektite si go naru{ile svoeto zdravje ili zavr{uvale vo krajna iscrpenost. Isto taka poseben pietet zaslu`uvaat i onie na{i intelektualci, osobeno arhitekti i grade`ni in`eneri, koi{to celokupnata proektna dokumentacija i vr{eweto na nadzornite raboti pri izgradbata, gi izvr{uvaa besplatno i so toa obezbeduvaa golemi za{tedi za zavr{uvawe na gradbata na objektite. Tie denes dostignuvaat vrednost od pove}e milioni dolari.

Qubovta kon rodnoto mesto ima nezamenliva uloga vo na{iot mentalitet. Ottuka i golem broj donacii od ne taka golem obem, se rodnokrajski naso~eni. Profilot na donaciite e mo{ne {irok, no vo osnova dominiraat nekolku podra~ja vo koi iselenicite naj~esto gi naso~uvaat svoite donacii. Spored raspolo`livite podatoci obezbedile: 22 donacii za izgradba, obnova ili rekonstrukcija na crkvite vo svoite rodni mesta; 19 za zdravstvenite ustanovi, a osobeno za snabduvawe so lekovi i drug medicinski materijal, kako i druga oprema; deset za socijadni potrebi na zagrozeni semejstva i za nekoi socijalni ustanovi; osum za poplavi od lokalen karakter; pet za zemjotresite vo Debar i Gevgelija i nekolku donacii za {kolstvoto.

Isto taka, iselenicite u~estvuvale vo izgradba na kapitalni infrastrukturni objekti, kako {to se vodovodot vo Gostivar, Vratnica, Krani, Arvati, Podmo~ani i dr. sela. Ima i pogolem broj donacii vo razni predmeti, a eden na{ iselenik vlo`il 15.000 amerikanski dolari za izgradba na javna bawa vo Gostivar.