Vo naukata e op{to prifateno stanovi{teto deka prvata, odnosno naj-starata topografska nomenklatura (toponimite, oronimite i hidronimite) vo Evropa, vklu~uvaj}i go i Balkanskiot Poluostrov, potoa na del od Azija (Indija, Mala Azija) i na del od Severna Afrika (Egipet i Libija), ja vostanovilo drevnoto slovensko pleme - Pelazgite, od koi podocna proizlegle slovenskite plemenski grupi - Moskovitite (tragi od ova pleme denes imame na prostorite vo Albanija - Moskopole, Moskovi{te, Moskovino; vo Makedonija - Moskovjani), potoa Mizite (dene{nite Mijaci), Tribalite, Tra~anite, Ilirite, Brigite, Peonite i drugi. Na vakvoto stanovi{te, {to se potpira na mnogugodi{ni nau~ni istra`uvawa, cvrsto stojat nau~nite rabotnici: Patrick Louth, W. Peacock, A. Boppe, F. Sebastiano Dolci, Adolphe Piktet, Eugene Pietard, Al. Holder, I. P. Migne, Muuler, G. Hahn, Leajen, J. Kostrzesku, grkot Halkokondilo i stotina drugi ugledni istori~ari, etnolozi, lingvisti i arheolozi so svetski glas. Vo ovaa prigoda namerno gi spomenuvame samo nau~nite rabotnici od drugata strana na Evropa, bidej}i ne se optovareni so na{iot balkanski nacionalizam.

^estopati, koga se pravi obid da se doka`e nekakov gego-mirditski (albanski) karakter na nekoi prostori vo Makedonija, obi~no, za primer se zemaat gradovite Bitola, Ki~evo, Debar, Ohrid, Resen i Skopje, kako mesta so koi nekoga{, navodno, "gospodarele Mirditite", narekuvaj}i gi: Monastir, Ker~ova, Diber, Oher, Resnja i [kupi. So ogled na toa {to po~ituvaniot Prevala e daleku od naukata, taka barem mo`e da se zaklu~i od negovoto pisanie, sakam da mu predo~am deka gornite toponimi ne gi narekle taka negovite predci, Gego-Mirditite, odnosno Albancite, tuku Turcite. Glavno kartografsko svedo{tvo za toa denes pretstavuvaat turskite popisni defteri. Bidej}i na avtorot na spomenatiot tekst, o~igledno, ne mu se poznati tie dokumenti, kako {to, po s# izgleda, ne mu se poznati i mnogu drugi istoriski fakti i pi{ani svedo{tva vrzani so ovaa problematika, sakame da go potsetime deka Turcite, a ne Gego-Mirditite (Albancite), svoja jazi~na intervencija na krajot na XVII vek izvr{ile i vrz imiwata na toga{nite pogolemi naseleni mesta vo Albanija, kako, na primer: Gorica (Kor~a), Konjuh (Elbasan), Trnava (Tiran), Belgrad (Berat), Argirokastro (\irokastro), Dr~a (Duruz), Kuku{ (Kuks, Kukes), Kostur (Kosturi), Piskupija (Pe{kopeja), Lesa (Le{), Skadar ([kodra), Duklja (Duka|ini), Valona (Vlora) itn. itn. Kako {to mo`e da se zabele`i, site tie imiwa nosat slovenska osnova, so karakteristi~na turska leksi~ka forma. Imeno, kapacitetot na dene{niot sovremen albanski jazik e tolku mnogu beden, {to od nego ne mo`e da se proizvede nitu edno ime. Mo`ebi vakvata forma im e bliska na dene{nite Gego-Mirditi, {to e normalno i logi~no, bidej}i i tie, i Gego-Mirditite, i Turcite, poteknuvaat od isti prostori, od kavkaskata alpska oblast.

Si zemam za pravo, vrz osnova na moite mnogugodi{ni istra`uvawa vo ovaa oblast, da predo~am deka celata topografska nomenklatura vo dene{na Albanija od najstari vremiwa e isklu~ivo slovenska - staromakedonska. Poradi ograni~enost na prostorot, }e se opredelam samo na najbitnoto. Imeno, site istoriografi i u~eni, koi istra`uvale na prostorite na Albanija, bez isklu~ok, stojat cvrsto na stanovi{teto deka so tie prostori, odnosno so teritorijata na dene{na Albanija (spored edni - do krajot na XVI, a spored drugi - do krajot na XVIII vek), gospodarel slovenskiot element. Kako glaven argument se zemaat drevnite spomenici na kulturata i toponimijata.

Poznatiot istori~ar i nau~nik, so svetski glas, Patrick Louth vo edna svoja nau~na studija veli deka "Slovenite bile prvi na Balkanot", dodavaj}i deka "tie prvi ja vostanovile toponimijata koja egzistira i do na{ite dni". Istori~arot Josephe Kostrzevsky soop{tuva deka "ne samo na Balkanot, tuku i na prostorite na celiot evropski kontinent toponimijata od najstari vremiwa e slovenska", {to zna~i deka Slovenite na ovie prostori bile prisutni i pred nivnata masovna kolonizacija na krajot od VI i po~etokot na VII vek. Spored nego, "toponimijata i hidronimijata ja poka`uvaat vrskata pome|u sega{nosta i minatoto na eden narod", konstatiraj}i deka "tie prostori od nezapamteni vremiwa gi naseluvale Sloveni, od onoj period koga po~nala da se sozdava razlikata me|u indoevropskiot jazik", a toa zna~i od sredinata na vtoriot milenium pred Hrista, dodavaj}i deka "starata toponimija na evropskite i balkanskite prostori ne e izmeneta i taa su{testvuva i denes". Francuskiot diplomat i nau~nik Leajen, pak, koj vo sredinata na minatiot vek istra`uval na albanskite prostori, veli deka "nasekade, vo cela Albanija, osobeno vo oblasta Muzakija, po te~enieto na rekite Arzen, Voju{a, [kumba, Velika i Matka, vo gornoto te~enie na rekata Drim i na celoto albansko primorje, `ivee slovensko naselenie", konstatiraj}i deka "geografskite imiwa se ~isto slovenski, kako svedo{tvo za nivnoto drevno prisustvo na tie prostori".

Vo ovoj kontekst ne mo`e, a da ne se spomne i poznatiot istori~ar, Vladimir Georgiev, kogo mnogumina nau~ni rabotnici go narekuvaat "istori~ar so pedigre". Imeno, negovite studii za toponomastikata pretstavuvaat svoevidni svedo{tva za potekloto i karakterot na toponimijata na Balkanot, vo Evropa i Azija. Toj veli: "Samo toponimijata, osobeno hidronimijata, koja (na balkanskite i evropskite prostori b. n.) e mnogu stabilna, dava sigurni izvestuvawa za etni~kata pripadnost na eden narod, koj na tie prostori `iveel vo mnogu dale~no vreme, a za koj ne postojat drugi izvestuvawa i podatoci. Najgolemiot del od tie imiwa na tie prostori se potvrdeni kako slovenski. Ima ve}e dve do tri iljadi godini koi se so~uvale do na{ite dni. Tie imiwa na mesta i reki na spomenatite (balkanski i evropski, b. n.) prostori, se javile vo mnogu dale~no vreme". Toa isto go konstatiraat i poznatite eminentni istori~ari Hahn, Grizabeh, Muuler, Seli{~ev i mnogu drugi. Kako {to gledame, vo pogled na toponimijata, kako vo Makedonija, taka i vo Albanija i na Balkanot - voop{to, nema ni "nedorazbirawa", ni "zabludi", tuku samo istoriski fakti i svedo{tva.