55-GODI[NO POSTOEWE, PA NEPOSTOEWE!

Kako urednik na Redakcijata za seriozna muzika vo muzi~kata produkcija reagirav za ovoj problem da go re{at na drug, poinakov na~in, bidej}i ne samo {to sum emotivno povrzan so horskiot ansambl, tuku i poradi toa {to ovoj horski ansambl e pottiknuva~ na makedonskoto muzi~ko tvore{tvo vo oblasta na horskata, na vokalno-instrumentalnata literatura itn. Re~isi da nema makedonski avtor, koj nema delo koe ne e izvedeno na repertoarot na horot pri Makedonskoto radio. Ne bi sakal da bidam del od ovaa odluka za koja li~no smetam deka e prebrza, veli Avramovski.

Makedonskata radiotelevizija ve}e dolgo vreme e so finansiski problemi poradi {to e odlu~eno da se izvr{i sistematizacija so {to bi se sredile finansiskite problemi. Od tie pri~ini, odgovornite vo ovaa Ku}a prezedoa konkretni merki.

To~no e toa deka Ku}ata vo koja{to i jas rabotam ve}e dolgo vreme e vo edna finansiska blokada, veli Avramovski. Me|utoa, ne sum o~ekuval deka ansamblite koi se imix na Ku}ata }e bidat prvi na udar i, pritoa, smetam deka racionalizacijata i problemite so finansisko rabotewe mo`e da se baraat vo drugi segmenti. Gleda~ite na Makedonskata televizija i slu{atelite na Radioto ne davaat pari samo za da gledaat i slu{aat vesti, tuku MRTV ima i zada~a da go afirmira seto ona {to e del od kulturnoto `iveewe na Makedonija. I, najposle, dali nekoj se pra{uva deka, kako samostojna dr`ava, nie sme edinstven radiodifuzen centar na Balkanot koj nema svoj profesionalen radioansambl (horski ansambl i orkestar).

Pritoa, Risto Avramovski istakna deka e poevtino da se ostvaruva sopstvena produkcija, otkolku da se kupuva tu|a produkcija poradi golemite dava~ki {to proizleguvaat od kupuvaweto na avtorskite i drugite srodni prava. No, i deka kaj nas nikoj ne go procenuva toa, deka so radioansamblite, so kamerniot orkestar i so horot se pravi golema za{teda. Pritoa, ne e vozmo`no da se koristat snimkite od sopstvenata dokumentacija ve~no, bidej}i s# si ima svoj vek na traewe. Avramovski go postavuva i pra{aweto za site kadri od Fakultetot za muzi~ka umetnost. Iako, to~no e toa deka MRTV ne treba da bide edinstveniot faktor za vrabotuvawe na lu|eto od ovoj profil, veli, bidej}i ima i drugi institucii koi treba da go pravat toa, sepak MRTV ne smee da dozvoli da zgasne ansamblot, a istoto ne treba da go dozvoli i Ministerstvoto za kultura. Vsu{nost, Makedonija nema profesionalen horski ansambl i kameren orkestar!

Vo vrska so promenata na odlukata za ukinuvawe na radioansamblot g. Avramovski (i kako urednik i kako avtor), do generalniot direktor preku pismena forma upatil prigovor vo koj ja objasnuva va`nosta na ansamblot, nadevaj}i se deka }e mo`e da go izmeni stavot.

Istoto go pobarav i od Upravniot odbor koj e i najvisok organ. Ima nade` da se sfati deka racionalizicijata vo MRTV treba da po~ne, no ne od ansamblite, bidej}i ako gi nemame ansamblite se postavuva i pra{aweto: [to nie }e imame, zapra{uva Avramovski.

Porane{noto rakovodstvo na MNT od g. Risto Avramovski pobara da napi{e opera vrz libreto na francuskite avtori [ale i Dora Petrova, {to e napi{ano na francuski jazik, a vo prevod na Jordan Plevne{. Temata {to operata ja obrabotuva se sovpa|a so 2000 godini od hristijanstvoto, locirana e nekade vo 30-te godini od prviot vek. Vsu{nost, toa e prikazna za doa|aweto na apostol Pavle vo Makedonija i za pokrstuvaweto na prviot hristijanin - Lidija, vo Evropa. Ottuka i naslovot na ovaa opera e "Lidija od Makedonija". Inaku, dejstvieto se slu~uva vo Filipi. Operata ima ~etiri ~ina, od koi vo momentov tri se zavr{eni, a postavuvaweto se o~ekuva do krajot na slednata godina.

Se dogovoriv so toga{noto rakovodstvo na MNT (koga direktor be{e Vlado Cvetanovski) da ja napi{am ovaa opera, {to jas na drago srce prifativ, bidej}i toa za mene e golem predizvik, objasnuva Avramovski. Znaete deka pi{uvaweto opera e krupen proekt zad koj treba da zastane nekoja seriozna institucija. Se nadevam deka rabotite }e se odvivaat onaka kako {to e dogovoreno so prethodnoto rakovodstvo na ovaa Institucija. Vo momentov, najva`no mi e da ja napi{am operata. No, va`no e i taa (operata) da se postavi vo 2001-ta. Ovoj proekt, kako {to be{e plasirano od porane{noto rakovodstvo, treba{e da ima menaxerski tim, bidej}i mo`ea da se ostvarat sredstva i od nekoi stranski donacii, kako {to e Evropskata unija. Od dokumentacijata {to ja imam se gleda deka i Vatikan i Monako i Francija i del od Evropskata unija se zainteresirani za proektot. Toa zna~i, da se najdat {to e mo`no pove}e sredstva od stranskite donacii, a pomalku doma{ni. Ova e prva mo`nost Makedonija da iznajde vakvi sredstva. Me|utoa, neodamna ima{e nekoi nevkusni i neorganizirani, streseni od rakav, izjavi od nekoi direktori od MNT deka ovoj proekt e mnogu skap. Izjavite se bez prethodno napravena matematika za toa kolku to~no bi ~inel proektot, poto~no operata. Osven toa, za toa se tie direktori, za da pronajdat sredstva. Dogovorot go pravev so prethodniot generalen direktor. No, direktorite mo`e da se menuvaat, no ne i dogovorite. Ima to~no godina dena do postavuvaweto na operata, a toa e dovolno vreme za iznao|awe i pove}e sredstva otkolku {to se neophodni. Zatoa, neka si sednat i neka si nao|aat. Sepak, sega koga sum vo proces na finalizirawe na ova, za mene krupno delo, ne sakam da se zanimavam so mali, ni{to`ni raboti, bidej}i s# }e si dojde na svoe mesto.