Tretata bolest na sovremeniot svet

ALKOHOLIZMOT UNI[TUVA I TU\I @IVOTI

Pi{uva: Mileva LAZOVA

  • Pod dejstvo na alkoholot, psihi~kata sostojba na ~ovekot se menuva, a voedno doa|a i do promena na negovite karakteristiki - stanuva egoisti~en, vnimanieto mu e svrteno kako da dojde do alkohol, taka {to negovoto funkcionirawe e kompletno naru{eno
  • Dokolku vo edno semejstvo postoi alkoholi~ar, toga{ doa|a do socijalno propa|awe na semejstvoto i sekoga{ treba da ni e jasno deka alkoholizmot kako zaboluvawe ne e bolest samo na poedinecot, tuku i bolest na sredinata
  • Le~eweto bara u~estvo na pacientot, na ~lenovite na negovoto semejstvo i preostanatite sorabotnici od rabotnata i socijalnata sredina

Alkoholizmot se smeta za treta bolest na sovremeniot svet, vedna{ po srcevite i malignite zaboluvawa. Procenkata na Svetskata zdravstvena organizacija govori deka vo prosek tri otsto od naselenieto boleduva od alkoholizam. Za da se razbere vistinskata slo`enost na ovaa bolest, potrebno e da se zabele`i faktot deka alkoholizmot na poedinecot direktno zagrozuva najmalku tri li~nosti vo negoviot `ivot - bra~niot partner, decata i kolegata na rabota.

Vo Dnevnata bolnica za zavisnosti vo Skopje postoi tim koj mnogu vlo`uva i se trudi na zavisnicite od ovoj porok da im pomogne so soodvetno lekuvawe. Vo ovoj tim vklu~ena e i gospo|a Qubica Janevska, specijalist za socijalna rabota vo zdravstvoto.

BOLEST

Alkoholizmot e zaboluvawe od grupata na bolestite na zavisnosti. Kaj nas, tradicionalno, mnogu se upotrebuva alkoholot. Toj e del od ~ovekoviot `ivot, koj so tekot na vremeto kaj odreden broj lu|e stanuva navika i preminuva vo zaboluvawe. Razvojniot tek na pojavata na alkoholizmot mo`e da bide so razli~en vremenski period, (dve, tri pet godini), veli gospo|a Janevska. Pod dejstvo na alkoholot, psihi~kata sostojba na ~ovekot se menuva, a voedno doa|a i do promena na negovite karakteristiki. Stanuva egoisti~en, vnimanieto mu e svrteno kako da dojde do alkohol, taka {to negovoto funkcionirawe e kompletno naru{eno. Socijalnite problemi se mnogu drasti~ni, tie se odnesuvaat na negovoto funkcionirawe vo odnos na samiot sebe, vo odnos na semejstvoto i sredinata vo koja `ivee. Zna~i, doa|a do socijalno propa|awe na semejstvoto i sekoga{ treba da ni e jasno deka alkoholizmot kako zaboluvawe ne e bolest samo na poedinecot, tuku i bolest na sredinata. Koga imame alkoholi~ar, imame ~ovek koj pie, no vo isto vreme imame sredina okolu nego, semejstvo, odnosno lu|e koi isto taka trpat od tie posledici. Se menuva stilot na `iveewe na toa semejstvo. Bez razlika dali e majkata alkoholi~air ili tatkoto, obvrskite na zavisnikot stanuvaat tovar za drugiot.

PRI^INI

Postojat mnogu pri~ini zo{to lu|eto pijat. Edna e od niv e tradicijata, a golemo vlijanie ima samata struktura na ~ovekot. Taa struktura ne e edna{ za sekoga{ dadena. Niz celiot `ivot ~ovekot go o~ekuvaat brojni isku{enija i krizni momenti. Dokolku odredena li~nost gi ima karakteristikite na emocionalno nestabilna, bez samodoverba i socijalna nezrelost, pretstavuvaat pogodno tlo za razvoj na alkoholizmot. Vo ovie krizni momenti, ~ovekot koj pie alkoholni pijalaci, rizikuva zaradi naru{enata psihi~ka ramnote`a da bara uteha vo pijalakot, taka {to ja preminuva granicata na dozvoleno piewe i stanuva alkoholi~ar. Socijalnata pri~ina e najzastapena, zatoa {to tuka spa|aat i tradicijata i uslovite za `ivot. Za da stane individuata alkoholi~ar, ponekoga{ mo`e da bide i odredeno zaboluvawe.

POSLEDICI

Najgolem problem vo tie semejstva e {to so tek na vreme stanuvaat obele`ani, tie sami se izoliraat od sredinata. Decata ne mo`at da imaat svoe dru{tvo, se sramat od toa {to se slu~uva vo semejstvoto, mnogu pati se slu~uvaat i neprijatni raboti poradi {to ponekoga{ e potrebna i intervencija od centarot za socijalna rabota, od policijata itn. Nema alkoholi~ar koj ekonomski ne propa|a, ja gubi svojata rabota, ili ~esto otsustvuva ili pak ne e produktiven vo svojata rabota. Toa semejstvo kako model za identifikacija stanuva nepogodno. Trpat bra~nite vrski, odnosite se zaladuvaat, prakti~no stanuvaat neprijateli, objasnuva Qubica Janevska. Bra~nite drugari se iscrpuvaat emocionalno vo me|usebnite konflikti, taka {to nivnite deca gi zanemaruvaat. Toj dom {to treba da bide najubavo mesto za `iveewe, ja gubi svojata toplina, taka {to decata s# pove}e svoeto vreme go pominuvaat nadvor. Se javuvaat niza problemi kaj decata.Tie se povlekuvaat, se javuva nesigurnost, depresivnost kaj niv, taka {to ~estopati tie navleguvaat vo delikvencija.

REKLAMA

Golemo vlijanie vo zgolemuvaweto na brojot na alkoholi~ari ima golemata propaganda na alkohol, golemoto proizvodstvo, postojano se gledaat interesite na firmite, ne se vodi smetka kade se prodava alkoholot. Toj mo`e da se najde i na pazar i vo prodavnici kade se prodavaat prehranbeni proizvodi. Ne postoi zakon za proizvodstvo na alkohol, veli gospo|a Janevska. Osven fabrikite {to proizveduvaat, mnogu proizveduvaat individualno. Lu|eto prodavaat po pazari, a nikoj ne vodi smetka kako e alkoholot proizveden. Mnogupati toj pijalak sodr`i metilalkohol {to e mnogu otrovno za lu|eto. Toa nekotrolirano proizvodstvo na alkohol pretstavuva isto taka problem {to op{testvoto mora na nekoj na~in da go re{i, zatoa {to brojot na alkoholi~arite e mnogu pogolem od narkomanite. Ne postoi mesto kade {to ne mo`e da se kupi.

LEKUVAWE

Samite alkoholi~ari dolgo vreme ja prikrivaat svojata sostojba ne priznavaj}i deka se zavisnici od alkohol i go odlo`uvaat svoeto lekuvawe.

Le~eweto na alkoholi~arite e slo`en i dolgotraen proces koj se odviva vo nekolku fazi, od koi nekoi se sproveduvaat vo bolni~ki uslovi, a nekoi vonbolni~ki. Le~eweto bara u~estvo na pacientot, na ~lenovite na negovoto semejstvo i preostanatite sorabotnici od rabotnata i socijalna sredina. Najprvo se primenuva detoksikacija (pro~istuvawe) na pacientot, {to mo`e da trae desetina dena, potoa se vklu~uva vo grupna rabota koja zapo~nuva so terapiska zaednica vo koja{to grupata e ramnopravna. Vo tekot na terapijata mora da se primeni odredena edukacija za alkoholizmot, kako da ostanat trezni i kako da gi prepoznaat krizite. Niz zaedni~ki razgovori i soznanija, mora da se stekne uvid vo sopstveniot alkoholizam. Toj mora da sfati deka postojat samo dva pati{ta: edniot da ostane vo zavisnosta, a drugiot potpolno da apstinira.


KLUBOVI

Koga edna li~nost }e prestane da pie, gubi ne{to {to mu bilo mnogu va`no. Toa treba da se nadopolni so ne{to drugo {to za nego }e bide interesno i }e go privle~e negovoto vnimenie. Zatoa postojat nekolku klubovi za lekuvawe na alkoholi~ari niz Makedonija vo koi licata koi apstiniraat se dru`at, odat organizirano vo teatri, kino, muzei, s# so cel vnimanieto da im se naso~i kon ubavi ne{ta.


VO PODEM

Pred triesetina godini, spored ispituvawata koi bea praveni vo na{i uslovi, soodnosot ma`-`ena be{e edna `ena, a 12 ma`i alkoholi~ari. Vo toa vreme vozrasta na alkoholi~arite be{e po 40 godina, me|utoa denes alkoholizmot e s# poprisuten kaj pomladata populacija. S# pove}e ima `eni alkoholi~ari, taka {to soodnosot od pred 30 godini sega drasti~no e namalen i iznesuva 1:6. @enite pomalku se lekuvaat poradi predrasudite.

Spored sprovedenite anketi, vo srednite u~ili{ta mladite ve}e imaat probano alkohol, se pie vo golemi koli~ini. Ve}e nema razlika vo na~inot na piewe kaj mladite, me|u ma{kite i `enskite. I na ova pole, polovite se ramnopravni.