ISTORISKA ISPOVED NA "GOSPODOVOTO" ^EDO -EPISKOPOT KARAVANGELIS KOSTURSKI

Ubavinata i ~ove~kiot duh, so koi se odlikuvaat negovite dela pretendiraat za edna povisoka pravda i zemja za site lu|e.

No, razmisluvaweto za istoriskata ispoved vo knigata na "gospodovoto" ~edo, Episkopot Germanos Karavangelis, imenuvana kako "Makedonskata borba" (naslov so koj se saka da se dezavuiraat podmolnite zlostorstva i zlonameri izvr{eni nad negr~kite du{i i umovi). Zna~i, so smislenoto imenuvawe na knigata "Makedonskata borba", uzurpira i nastojuva da sozdade nova stvarnost vo prividnite ramki na "novata" politika po podelbata na Makedonija (1913) i da sozdade oblik na antisimetrija i istorisko maskirawe, na s# {to e storeno vo odnos na Makedonija i Makedoncite preku edna kobna arogancija.

Stvarniot svet na spomenite, mnogu jasno gi otslikuva dejstvijata {to gi imal kako osnovna zada~a za pogr~uvaweto na Makedoncite vo Kostursko. Poznat kako kosturski vladika-Karavangelis (potpi{uvan i so psevdonimot Kostas Georgiu, zna~i Kosturski Germanos).

Logikata na bezumieto, najdobro }e ja razbereme kako {to samiot veli: "Vo Kostur pred pove}e od dvaeset i pove}e godini rabote{e Bugarskata gimnazija pod rakovodstvo na Lazo Pop-Trajkov, po vostanieto, jas go iskoristiv gnevot na Turcite, vlegov vo gimnazijata i rasturiv s# pred mene. Mebel, pribor, klupi, sredstva za u~ewe, karti, biblioteki, sliki na egzarhot Josif. Tolkava be{e katastrofata, taka {to ovaa {kola ne se otvori nikoga{ pove}e. No i u~ili{tata po naselbite im gi izgorevme. Toga{ go ubivme (mu ja posekoa glavata) i glavniot upravitel Lazo Pop-Trajkov (str. 33).

Taka, ne pusto{ea nitu najgolemite bezbo`nici, kako ova "bo`jo" ~edo. A kako ja propovedal Verata, Nade`da i Qubovta kon narodot, samiot veli: "Na Bo`ik 1901 godina otidov vo Zagori~ani. Vo crkvata si go staviv revolverot vo ko`enata futrola, se se}avam, duri i so dignato ~krapalo. No, za sre}a ne se slu~i nesre}a. Zad tronot ima{e eden na{, koj celo vreme stoe{e so pi{tolot v raka. Taka ja odr`av liturgijata i stignavme do Svetite... Prvata liturgija vo Zagori~ani navistina be{e diva. No, taka se nalo`iv..." (str.18). I s# taka, so fakti {to samiot akter ("gospodovoto" ~edo) ni ja otkriva na{ata zakopana nacionalna tragedija.

Toj so svojot obmislen koncept, preku crkvata i dr`avnata politika, se identifikuva so eden zagri`uva~ki model (poznat i preku trojniot natprevar me|u Srbija, Bugarija i Grcija za toa koja zemja }e vospostavi kontrola vrz Makedonija po~nuva u{te vo etni~kata celina na Makedonija vo 1890 godina i site tri novi nacionalni dr`avi ispra}aat neregularni grupi gerilski borci koi{to gi napa|aat Turcite, se borea eden so drug i go teroriziraa lokalnoto naselenie. Zgora na toa, so sozdavaweto na crkvi i u~ili{ta i ispra}awe na sve{tenici i u~iteli, ovie tri zemji vodea `estoka propaganda ~ija cel be{e da vlee "pravo" ~uvstvo na nacionalen identitet kaj hristijanskite selani vo Makedonija, so cel da gi opravdaat svoite prava na teritorijata vo koja {to `iveeja ovie lu|e, samo so edna cel, site tie lu|e podocna da go reinterpretiraat nacionalnoto da zna~i "Grk", "Bugarin" ili "Srbin" vo nacionalna smisla).

Takviot model vo istorijata va`i kako arhetip vo razbivaweto na makedonskoto edinstvo; so krajna cel da izvr{i erozija vo makedonskoto jadro i da gi dovede Makedoncite do makedonsko-makedonski sudir za posle da napravi politi~ki presvrt vo revolucionernite tradicii. Karavangelis, zaedno so andarskite ~eti, be{e prvata kompletna struktura vo Makedonija koja se pojavi vo 1900 godina so svojata sofisti~ka programa preku koja posakuva{e da ja realizira strate{kata koncepcija za osvojuvawe na makedonskiot iskonski prostor i da vospostavi vlast, za da ja odr`uva so re{itelnite akcii na andarskite ~eti, kako {to toj samiot gi opi{uva vo svojata kniga. Toj model na Karavangelis: koj posaka da mu go zeme duhot na narodot, a potoa i du{ata. Toj so nevidena furija, za kratko vreme, po site kosturski sela sozdava cela mre`a od sve{tenici, u~iteli i drugi, koi gi potkupuva{e so zlatni liri. Toj vo ovie svoi spomeni detalno gi opi{uva akciite i najsurovite metodi {to gi vr{el pri pogr~uvaweto zaedno so Pavlos Melas, na~alnik i organizator na gr~kite andarski ~eti, koi se pojavija vo makedonija vo 1901 godina. No, Karavangelis izraboti kodifikacija od takvi postapki: da se ubie instinktot za poimot Makedonec, iskonstruira omraza, a so svojata perfidna politika vr{e{e potpaluvawe i budewe na ekstremnata paranoi~na zloba (se~ewe glavi).

Toj so nevideno nevroti~no samoqubie, koe ne samo {to viree{e vo po~etokot na HH vek s# do podelbata na Makedonija vo 1913 godina, tuku site tie seni{ta od minatoto, od takviot model, do`ivuvaat i kulminacija na eden podolg vremenski period od 1900-1950 godina. Ne davaj}i da staneme politi~ki subjekt vo gr~kata dr`ava, s# so cel da go skr{at toj optimum za obedineto makedonsko jadro. Takvata polo`ba s# do Vtorata svetska vojna, mnogu jasno ni go poka`uva{e na{eto politi~ko opstojuvawe vo gr~kata dr`ava, no sepak bevme kompaktni vo pradedovite `ili{ta i toa vleva{e nade` deka ne sme bile nacionalno pobedeni.

So pojavata na ideolo{kiot aktivizam (na tu|incite i vo godinite na Gra|anskata vojna 1945-1949) nie go do`iveavme genocidot. No, najkrakteristi~no za nas Makedoncite e koga se pojavivme razdeleni na ideolo{ka pripadnost na komiti-komunisti (skoro po ist model na Makedonomahi i Ilindenci), bidej}i ni be{e nalo`eni, pak od tu|incite, sami da se ispokolime, a tie za nas go imaa istiot stav: da n# nema od kosturskite pradedovi ogni{ta.

Ete zo{to za kostur~ani ovoj perod e najkarakteristi~en vo na{ata istorija i poka`uva kako e izgubena i sotrena mislata na makedonskoto edinstvo. Toa im se slu~i na kostur~ani, na eden narod koj ima{e bleskavi pobedi vo ilindenskoto vreme, koj gi ima{e najsvetli likovi vo makedonskata istorija, a za `al sega, zaboraveni od na{ata mati~na istorija.

Germanos Karavangelis roden e vo 1866 godina vo s. Stipsi na ostrovot Lezbos. Go zavr{uva minhenskiot Univerzitet so golem uspeh i `elba mu bila da se oddade vo prosvetata kako profesor po teologija, no po barawe na gr~kata vlada vo 1900 godina e nazna~en za Mitropolit na Kosturskata eparhija. Poznato e i toa deka za vladici vo Kosturskata eparhija, Carigradskata gr~ka patrijar{ija redovno nazna~uvala gr~ki arhijerei, koi bile najdobri sproveduva~i na elinizacijata na hristijanskoto naselenie vo Kostursko.

Pavlos Melas (Mikis Zezas) se rodil vo Massalia na 29 mart 1870 godina vo ugledno semejstvo koe bilo dojdeno od Epir. Po zavr{uvaweto na gimnazijata vo Atina se opredeluva za voeni studii. Vo 1891 godina ja zavr{uva visokata voena {kola i e proizveden vo ~in na vodnik od rodot na artilerijata. Na po~etokot vo 1904 godina, vladata na Grcija donela re{enie da isprati ~etiri oficeri za da ja prou~at na lice-mesto polo`bata vo Zapadna Makedonija (Kostursko) za na~inot na borbata za pogr~uvawe na Makedoncite. Za na~alnik na grupata bil odreden kapetanot Aleksandros Konduli (Alekos Skuris). Drugite trojca se Pavlos Melas (Mikis Zezas), Georgios Kolokotronis (Georgios Panos) i Anastasios Papulas (Tasos). Ubien e od turskata vojska vo seloto Statica na 13 oktomvri 1904 godina, na vozrast od 34 godini. Procesot za ubistvoto bil montiran od vojvodata Mitre Vlaot.