|
Idninata na makedonskata ekonomija po padot na Milo{evi} NEOPHODNI EKONOMSKI VRSKI SO SEVERNIOT SOSED Pi{uva: Rozita ZAKEVA
D olgoo~ekuvanata smena na Milo{evi} kone~no se slu~i. Vo Srbija imaa pri~ina da slavat, zatoa {to re`imot na totalitarizmot zaminuva. Ovie prvi najavi za nov na~in na `iveewe na na{iot severen sosed so voodu{evuvawe gi prifati Evropa, SAD, pa i svetot. Sega site se zagri`eni kako da & se pomogne na ovaa zemja koja so godini gi trpe{e ekonomskite sankcii na Zapadot.I vo histerijata pri padot na Milo{evi} i krunisuvaweto na Ko{tunica, na{ite makedonski vlasti se tolku zbuneti, {to iskreno re~eno, ne se ni nadevaa na smenata na pretsedateli. Za da bide apsurdot pogolem, ekonomskite kriti~ari postojano povtoruvaat deka svetot, odnosno Zapadot, }e se svrti kon SR Jugoslavija i Makedonija nema da bide tolku interesna za stranskite investitori. Makedonskoto stopanstvo po raspadot na Jugoslovenskata Federacija padna vo kolaps i ottamu se izvlekuva so godini. Ova se slu~i poradi prekin na delovnata soraboka i na pazarot, koj vo periodot od pedeset godini za Makedonija be{e re~isi edinstven. So tekot na godinite ekonomskite odnosi so SRJ vo nieden moment ne bea apsolutno prekinati, no sepak Makedonija mora{e da gi po~ituva sankciite koi Zapadot gi sproveduva{e kon SR Jugoslavija. Makedonskite ekonomisti poso~uvaat na mo`nostite za namaluvawe na proizvodstvoto i na plasmanot, a sekako najmnogu akcent se stava na stranskite investicii, pod pretpostavka deka SRJ e mnogu pointeresen pazar. Spored analiti~arite, najzagri`eni bi trebalo da bidat tekstilcite za koi investitorite kaj nas moraa da vlo`uvaat vo ma{ini i drug inventar, koj kaj na{iot sosed odamna go ima. Ako zgora na toa se zeme predvid i evtinata rabotna raka, pri~inata za zagri`enost mo`ebi e i opravdana. Vakvite konstatacii, sepak izgledaat egoisti~no i sebi~no. Zatoa {to tu|ata nesre}a nikoga{ ne treba da bide pri~ina za na{a sre}a. Makedonskite stopanstvenici s# u{te ne ostvarile nikakvi kontakti so jugoslovenskite, a zasega toa ne go napravile ni instituciite. Sepak, vo periodot koj doa|a, na planot na ekonomijata, so na{iot severen sosed potrebna ni e dobra sorabotka i dlaboki ekonomski odnosi, {to sekako najmnogu }e zavisi od voljata i uslovite koi makedonskata vlast }e im gi ponudi na svoite stopanstvenici. |
|