"^OVEK KOJ NE SI JA SAKA RODNATA ZEMJA, NE E DOSTOEN DA @IVEE"

Makedonija, od najranoto pametewe, e zemja na postojani promeni. Taa vo svoite pazuvi primi i pomogna da se razvie edna religija, koja i denes e eden od dominantnite duhovni sistemi vo svetskata civilizacija. Vo odredeni periodi od svojata istorija se do`iveani {iroki prostorni zafa}awa od koi nekoi i denes go opsednuvaat i fasciniraat ~ovekovoto mislewe. No, bi rekle, ve}e so vekovi Makedonija kako da e prinudena da se zanimava so samata sebesi. Pritoa se poso~uvaat i re{enija {to direktno go tangiraat i nejziniot opstanok. Zatoa, ~inot na humanosta koj{to e zbor i delo e od osobeno zna~ewe za na{iot vkupen prosperitet.

Podelenata zemja ni denes ne mo`e da ja sopre iseleni~kata reka, razgraneta kon site kontinenti. Na{ata istoriska nauka prvite masovni migracii gi bele`i vo tekot na XVII vek, po zadu{uvaweto na Karpo{evoto vostanie. Masovnoto iseluvawe }e prodol`i po Ilindenskoto vostanie, vojnite i krizite {to sledea potoa.

Denes imame pogolemi i pomali iseleni~ki zaednici (od 300 do 300.000) vo 39 zemji na site kontinenti. To~niot broj na na{ite iselenici ne e poznat. Sekako }e bide mnogu blagorodno toj da se utvrdi so nau~na to~nost, bidej}i aproksimativnite podatoci se dvi`at vo golemi razmeri, od, na primer, 400.000 do 1.500.000 i se, vo krajna linija. neupotreblivi.

Na{eto istra`uvawe go ima kako grani~na linija datumot:

prvi juli 2000 godina, pa retrospektivno do prvite podatoci. Pritoa e koristena seta raspolo`liva literatura, a posebno kompletot na spisanieto "Makedonija", koe e nameneto za na{ite iselenici. Kako specijalizirano spisanie za na{eto iseleni{tvo toa sodr`i dragoceni podatoci za temata predmet na na{eto interesirawe. Vo ramkite na istra`uvaweto se pregledani 577 numerirani broja i nekolku vonredni izdanija. Bi sakale da spomneme deka e prili~no golem brojot na dvobroi, osobeno vo nekoi periodi. Koristeni se i pogolem broj monografski publikacii napi{ani od na{i iselenici vo SAD, Kanada, Avstralija i delata na na{ite poznati nau~nici, koi{to vo ramkite na svoite nau~ni istra`uvawa osobeno vnimanie im posvetuvaat i na oddelni aspekti od iseleni~kata problematika.

Bi sakal so posebno zadovolstvo da istaknam deka najavtenti~na slika za pe~albarstvoto i iseleni{tvoto od Makedonija vo XX vek, dava vo svoeto monumentalno delo golemiot makedonski i amerikanski pisatel Stojan Hristov. Negovoto delo, spored moe dlaboko uveruvawe, e edno od najgolemite pridobivki vo na{ata duhovna istorija i na{ nezamenliv vlog vo riznicata na svetskata civilizacija. Zatoa, pri opredeluvaweto na osnovnite jadra na temata - humanost, }e se poslu`am so negovi iska`uvawa.

Podatoci za prvite donacii na na{ite pe~albari za svojata tatkovina nao|ame vo pismoto od 26 januari 1879 godina od pe~albarite vo Turnu Severin i vo pismoto od 16 mart 1879 godina na pe~albarite od Krajova, Romanija. Makedonskoto dru{tvo vo Turnu Severin od svoite 80 ~lenovi sobralo i ispratilo 2.100 franci, a grupata pe~albari od Krajova 2.032 franci, nameneti za osloboditelnoto delo vo Makedonija. Vakvi i po{iroki aktivnosti razvivaat pe~albarite od Makedonija vo Petrograd i Atina. Taka, na primer, pe~albarite od Petrograd sobrale i ispratile vo Solun 7.000 zlatni rubli za potrebite na Komitetot. Neposredno pred Idindenskoto vostanie golem broj pe~albari od Carigrad, Sofija, Bukure{t, Belgrad, Amrika, Kanada i drugi mesta, dojdoa vo Makedonija da zemat u~estvo vo Vostanieto,

Za polo`bata vo Makedonija kon krajot na XIX vek i prvata decenija na XX vek, koga se rasplamtuva pe~albarstvoto vo Makedonija, dragoceni podatoci i sogleduvawa, bi rekle vizionerski, nao|ame vo trudot na golemiot makedonski deec \or~e Petrov, pod naslov: "Emigrantskoto dvi`ewe za Amerika vo Makedonija" (v. "Makedonskoto osloboditelno delo", Skopje, 1971, str. 147-154). Vo ovoj trud se uka`uva deka doznakite na pe~albarite od Amerika se prosto "basnoslovni za na{ite mesta". So ovie sredstva zemjata brzo minuva vo racete na selanite. Srpskiot nau~nik Jovak Cvii} dava, vo ovaa smisla, dosta interesni kvantifikacii, izvle~eni od podatocite na terenot. Brojot od 100.000 pe~albari od Makedonija godi{no ispra}ale po pribli`no 25 turski liri do svoite semejstva vo Makedonija {to dava suma od 2.500.000 turski liri ili okolu 52.000.000 zlatni franci. No, Gor~e Petrov istovremeno uka`uva i na "Obezlu|uvaweto na gurbet~iskite podra~ja...", smetaj}i go toa, makar i vremeno, za razurnuva~ko za zemjata i "opasno za na{iot narod".

\.Petrov dava i definicija na pe~albarstvoto. "Dvi`eweto vo tu|ina kaj nas ne e emigrirawe (iseluvawe) vo vistinska smisla na toj zbor, a gurbet - samo vremensko, li~no otu|uvawe od domot". Ovaa na~elna definicija do nijansi ja precizira pisatelot Stojan Hristov vo pove}e svoi dela, a sekako najplasti~no vo svojot avtobiografski roman "Orelot i {trkot" (Skopje,1986, str. 420).

"Tie bea tuka samo so teloto. So duhot i so mislite bea vo stariot kraj. Mnozina od niv bea ovde so godini, pa sepak s# u{te bea tu|inci. @iveeja vo hermeti~ki zyatvoreni kolonii, vo posebni svetozi organizirani po ugled na rodniot kraj" (str.416).

Trgnuvaj}i kon Amerika so son na iselenik od najranata mladost, Stojan Hristov ni dava nepovtorliva i iznijansirana definicija za poimot iselenik. Toj vo navedeniot roman na pove}e mesta }e zapi{e: "Jas ne }e bidam obi~en gurbet~ija kako drugite, tuku }e se naselam zasekoga{ vo Amerika (str. 100). No, toj istovremeno priznava: "Nemav mnogu mo`nosti za dopir so Amerika preku nejziniot narod, pa zatoa sakav da & se pribli`am preku jazikot. ^uvstvuvav deka samo preku jazikot mo`am da go ostvaram svojot ideal" (str.415). No, vo svojata re~, po priemot na diplomata za po~esen doktor na Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij" vo Skopje i na zlatnata plaketa na Univerzitetot, Stojan Hristov }e go iska`e slednoto:

"Pi{uvav na angliski ednostavno zatoa {to ne mo`ev da pi{uvam na mojot maj~in jazik. Stanav Amerikanec. Amerika stana moja vtora tatkovina, no ne mo`ev da ja napu{tam mojata Makedonija" (v. Stojan Hristov; Makedonska golgota, Skopje,1992, str.432).

Tragaj}i po formulata na noviot `ivot, golemiot avtor }e zapi{e: "Magija be{e zlatoto, a ne amerikanskata civilizacija... Samo nejzinoto zlato, koe se pe~ale{e so krv i pot" ("Orelot i {trkot", str. 97). Poedine~niot status na u~esnicite vo taa "magija", S.Hristov go opredeluva vo istoto delo na ispoveden na~in:

"I mi se ~ini deka ne me pla}aa za te`inata na rabotata, oti taa ne be{e voop{to te{ka, tuku za ne`iveeweto. Vo stariot kraj rabotata ni be{e del od `iveeweto" (str,201). Seto toa vodi kon edna mo{ne precizna sinteza, karakteristi~na za principot na pazarnoto stopanstvo deka ne se pravi "ne{to za ni{to" (str,394).

Podelbata na Makedonija i nastanite {to usledija potoa, a vo nekoi svoi delovi traat i denes so razli~en intenzitet i pojavni oblici, vnesoa vo formulata na humanosta eden poseben beleg. Vpro~em, eden antipod na humanosta. Krajnata konsekvenca vo pristapot na kreatorite na ovaa postapka e {to poseopfatno istrebuvawe na makedonskpot narod. Stavaj}i ja na edna mo{ne ~uvstvitelna linija na mojata tema, ovoj potfat zaslu`uva najtemelna i najseopfatna analiza ne zaradi nekakva osuda, tuku vo interes na intenciite {to gi formuliraat progresivnite sili vo svetot vo svoite obvrzuva~ki i deklarativni dokumenti, kako i vo interes na edna nova svetska ~ove~ka kohezija i me|usebno razbirawe.

Trgnuvaj}i od vakvata istoriska i aktuelna polo`ba, re~isi e nemo`no so rasplo`livite materijali i podatoci da se iscrta precizen reljef na ogromnoto humanitarno delo na na{ite iselenici, Toa delo, kako nekoga{ taka i denes, e razgranato vo nekolku nasoki, So gordost }e istakneme deka na prvo mesto doa|a gri`ata kon tatkovinata, osobeno koga taa se nao|a vo kriti~ni fazi na svoeto postoewe, bido poradi prirodni nepogodi ili raznorazni ~ove~ki dejstvija od po{iroki razmeri (vojni, op{testveni promeni, bolesti i drugo). Formite na anga`irawe i sobiraweto na materijalni sredstva e osobeno {iroko i vo sekoja smisla na zborot seopfatno za zreme na golemi nesre}i.

Na{ite iselenici vo Soedinetite Amerikanski Dr`avi, Kanada i Avstralija, a vo poslednite decenii i od Evropa, razvija mo{ne {iroka humanitarna dejnost za dreme na Vtorata svetska vojna i \ra|anskata vojna vo Grcija; po poplavite od 1962 i katastrofalniot zemjotres vo Skopje vo 1963 godina i po osamostojuvaweto na Republika Makedonija vo 1991 godina.

Vo Amerika i Kanada, a malku podocna i vo Avstralija, glavnite aktivnosti na humanitaren plan se odvivaa vo Makedonsko-amerikanskiot naroden sojuz, vo Makedonsko-kanadskiot naroden sojuz i vo Makedonsko-avstraliskiot naroden sojuz. Anga`manot na na{eto celokupno iseleni{tvo, potpomognati i od doma{ni humanitarni organizacii i bliski iseleni~ki sredini na ~elo so pove}emina na{i doblesni iselenici zna~e{e mnogu za na{iot narod vo tie prete{ki momenti. Zatoa i se veli deka ponudenata raka vo nesre}a nikoga{ ne se zaborava. Za ovie nastani vo Amerika i Kanada neposredni svedo{tva ni dava najgolemiot makedonski humanist na XX vek Atanas Bliznakov. Vo svojata kniga "Spomeni za nacionalnata, politi~kata i kulturnata dejnost na Makedoncite vo SAD i Kanada" (Skopje,1987), za humanitarnoto anga`irawe na na{ite iselenici vo Amerika za vreme na Vtorata svetska vojna, toj svedo~i: "Taka za relativno kratko vreme bea sobrani pari, hrana i obleka vo vrednost od vkupno 3.130.000.710 amerikanski dolari i isprateni vo Jugoslavija" (s.97).

Kako {to e poznato, aktivnosta na Makedonsko-amerikanskiot naroden sojuz dojde pod udar na Dr`avniot obvinitel na SAD vo 1949 godina. Komitetite za pomo{ isto taka moraa da ja prekinat svojata aktivnost i sobranite sredstva da gi predadat na Me|unarodniot crven krst so cel da bidat isprateni vo Makedonija. No, golemiot donator ne propu{ta da posvedo~i i za op{tata atmosfera vo Amerika i za sostojbite vo Egejska Makedonija po Gra|anskata vojna vo Grcija. Vo navedenoto delo toj }e zabele`i:

"Zlostorni~kata Trumanova doktrina direktno pridonese da gi zagubat svoite `ivoti stotici i stotici mladi Makedonci vo valkanata kontrarevolucija vo Grcija; da bidat izgoreni stotici makedonski domovi; da bidat frleni po zatvorite iljadnici lu|e i kone~no, da gi napu{tat svoite rodni sela nad 30.000 Makedonci" (str. 102).

No, dejnosta na makedonskite narodni sojuzi se krunisa so edno kapitalno delo, a toa be{e izgradbata na klini~kiot blok vo Skopje, koj popularno se narekuva{e "Amerikanska bolnica". Vo SAD i Kanada so bolni~kite komiteti rakovode{e poznatiot patriot i humanist d-r @ivko Angelu{ev. Komitetot za dvete zemji sorabotuval so niza istaknati li~nosti vo Amerika i Kanada, a kako svoj po~esen pretsedatel ja imal g-|a Eleonora Ruzvelt. Vo Avstralija prv pretsedatel na Bolni~kiot komitet bil Filip Xambazov, a potoa Kiril Angelkov.

Bolni~kiot komitet vo SAD i Kanada, od pribli`no 45.000 gra|ani od makedonsko poteklo sobrale za izgradba i opremuvawe na bolnicata:154.832.29 amerikanski dolari.

Makedoncite vo Avstralija i pokraj nema{tijata poradi voenite uslovi i pomagaweto na svoite semejstva i drugite institucii vo Makedonija, sobrale: 20.000 avstraliski dolari,

Na osmi juli 1957 godina, vo prisustvo na pogolem broj iselenici, bil daden vo upotreba izgradeniot klini~ki blok pri Medicinskiot fakultet vo Skopje. Sledea i golem broj drugi donacii od na{i iselenici i nivni organizacii za ovaa na{a medicinska institucija. Vlogot na na{ite islenici pretstavuva{e i pretstavuva ogromen pridones za unapreduvawe na zdravstvenata za{tita na naselenito vo Republika Makedonija.

Edna godina po katastrofalniot zemjotres vo Skopje, vo Fondot za pomo{ pri Gradskoto sobranie na Skopje bile sobrani pove}e od 280.000.000 toga{ni dinari od donaciite na na{ite iselenici. Verojatno vo znak na priznanie i po~it kon iselenicite bilo doneseno re{enie vo Skopje da se izgradi Dom na iselenicite, a vo negovite prostorii da bide smesten i Institutot za makedonski jazik "Krste Petkov Misirkov". Od nerazjasneti pri~ini ova re{enie bilo napu{teno i celata zgrada denes ja koristi samo Institutot (Makedonija br. 170, VI 1967).

Najvozvi{ena humana misija, kako poedinec ostvari Atanas Bliznakov, so svojata sopruga Slavka, osnovaj}i ja prvata fondacija vo Republika Makedonija, so negovoto ime, pri Univerzitetot "Sveti Kiril i Metodij" vo Skopje. Vo fondacijata blagorodniot ~ovek od najvisok rang go zalo`i seto ona {to go pe~alel vo tekot na 57 pe~albarski godini vo Geri, Indijana - SAD. Toj nekolkute milioni amerikanski dolari gi nameni za stipendirawe na mladi talentirani studenti, a koi nemaat sredstva za {koluvawe. Mi se ~ini, gest bez presedan vo oblasta na humanosta.

Datumot na formiraweto na fondacijata - 18 april 1977 godina e nesomneno istoriski nastan za na{iot narod.

Humanitarnoto delo na Atanas Bliznakov trae{e re~isi

polovina vek. Toj, kako mudar pe~albar, se vrati vo svojata

zemja i tuka po~ina na 10 juli 1998 godina.

Kako `ivotna maksima bi mo`ele da poslu`at negovite zborovi soop{teni vo edno od pismata od Geri: "^ovek koj ne si ja saka rodnata zemja, ne e dostoen da `ivee" (Mak. 120, IV 1963).