Nova kniga od Aleksandar Donski

"ISUS HRISTOS I MAKEDONCITE"

  • Makedoncite, delumno ili celosno, vladeele so Svetata zemja okolu 270 godini, t.e. samo nekolku decenii pred ra|aweto na Isus Hristos, koga Svetata zemja potpadnala pod vlasta na Rimjanite
  • Edna od dvete tetki na Sveta Bogorodica (sestra na nejzinata majka Sveta Ana) se vikala - Sofija! Vakvo ime nemalo srede Evreite i toa e tipi~no ime proizlezeno od jazikot koine

Denovive od pe~at izleze najnovata kniga od istori~arot Aleksandar Donski, pod naslov "Isus Hristos i Makedoncite". Izdava~ e Centarot za kulturna inicijativa od [tip, a recenzent na knigata e m-r Zvonko Angelov (magister po teolo{ki nauki na Univerzitetot "Sveti Vladimir" od Wujork, SAD).

Knigata "Isus Hristos i Makedoncite" donesuva malku poznati vo na{ata javnost podatoci za udelot na Makedoncite vo nekoi od klu~nite bibliski nastani. Poznato e deka Aleksandar Makedonski ja osvoil Svetata zemja vo IV vek pred Hrista. Po negovata smrt, Makedoncite i natamu vladeele so ovaa oblast. Konkretno, toa bile makedonskite dinastii na Ptolemeite i na Selevkidite. Vsu{nost, Makedoncite, delumno ili celosno, vladeele so Svetata zemja okolu 270 godini, t.e. samo nekolku decenii pred ra|aweto na Isus Hristos, koga Svetata zemja potpadnala pod vlasta na Rimjanite.

"EDNA DRUGA MAKEDONIJA"

Makedonskite vladeteli koi vladeele so Svetata zemja, naselile vo nea ogromen broj Makedonci. Ugledniot germanski istori~ar Ulrih Vilken u{te vo 1931 godina napi{al deka pred ra|aweto na Isus vo Svetata zemja bila izvr{ena masovna kolonizacija na Makedonci, ~ii potomci sekako deka ostanale da `iveat tamu i vo Isusovo vreme. Vilken napi{al deka vo toa vreme vo Svetata zemja prakti~no bila sozdadena (citat): "edna druga Makedonija". Najpoznatiot evrejski anti~ki istori~ar Josif Flavij (koj `iveel vo prviot vek), pak, sosema jasno napi{al deka Evreite bile (citat): "pod ropstvo na Makedoncite" i deka ogromen broj Makedonci `iveele vo Svetata zemja. Ako se pogledne koja bilo podetalna geografska karta na Svetata zemja od Isusovo vreme }e se zabele`at gradovi, koi se vikaat: Pela, Dion, Maked, Bereja i drugi. Tipi~ni makedonski imiwa, koi bile staveni od Makedoncite - `iteli na Svetata zemja. Vo Biblijata pi{uva deka Isus dejstvuval tokmu vo blizinata na ovie "makedonski" gradovi, {to zna~i deka toj ostvaril brojni sredbi so potomcite na tamudoselenite Makedonci. Pritoa Flavij spomnuva eden neverojatno interesen moment, a toa e dlabokata stravopo~it {to Aleskandar Makedonski javno ja iska`al na Bog (Jehova). Aleksandar duri izjavil deka Bog mu se javil na son i deka go ohrabril da ja povede svojata vojska vo Azija.

Vo knigata "Isus Hristos i Makedoncite" se postaveni seriozni pretpostavki za mo`noto makedonsko poteklo na nekoi od klu~nite bibliski li~nosti. Najnapred }e go spomneme svetiot evangelist Luka. Vo najpoznatata amerikanska CD-enciklopedija "Mikrosoft Enkarta" pi{uva deka toj mo`ebi poteknuval od Makedonija. Taka smetaat i drugi bibliski istori~ari, koi se citirani vo ovaa kniga. Vpro~em, Sveti Luka ne bil nikakov Evrein i svoite bibliski dela gi napi{al na jazikot koine. Najinteresen e podatokot deka vo svoite "Dela apostolski", vnimatelnite istra`uva~i otkrile deka Sveti Luka upotrebil eden ~ist anti~komakedonski zbor. Ponatamu, fakt e deka nekoi od dvanaesette Isusovi apostoli nosele makedonski i op{to balkanski li~ni imiwa. Da go zememe, na primer, imeto na Isusoviot apostol Filip. Od kade vakvo ime kaj Evreite judejci? Vo knigata e predadena detalna analiza na site mo`ni teorii za etni~koto poteklo na sveti Filip, od koi ne e isklu~ena ni onaa deka i toj mo`ebi bil potomok na tamu doselenite Makedonci. Prilo`eni se i drugi vakvi razmisluvawa vo vrska so etni~koto poteklo i na nekoi drugi Isusovi apostoli. Na primer, interesno e imeto na svetiot apostol Bartolomej. Vo svetskata nauka e prifateno deka etimologijata na ova ime zna~ela "sin na Ptolemej" ("bar" na aramejskiot jazik zna~elo "sin"). Od kade vakvo makedonsko ime srede Evreite judejci? Interesno e i prvoto ime na svetiot Isusov apostol Tadej koe glaselo - Lebej. Duri podocna Lebej bil prekrsten vo Tadej, li~no od strana na sveti Jovan Krstitel. Imeto Lebej napadno potsetuva na ime so ~ist makedonski koren.

^ISTO MAKEDONSKI IMIWA

Da se potsetime na drevniot makedonski grad Lebeja, {to go spomnuva Herodot. Vpro~em, sveti Tadej (Lebej) bil roden vo kilikiskiot (aziski) grad Edesa, {to svoevremeno bil izgraden i naselen tokmu od Makedoncite, poradi {to i go dobil makedonskoto ime Edesa. [to se odnesuva do ostanatite li~nosti, spomnati vo Biblijata, koi ne bile hristijani, kako mnogu interesen e spomnat primerot so judejskiot kral Herod (Irod) Veliki.

Postojat indicii deka i pripadnicite na negovata dinastija bile potomci na Makedoncite. Od spisokot na li~nite imiwa na site poznati pripadnici na ovaa dinastija se gleda deka najgolemiot del od niv nosele ~isti anti~komakedonski li~ni imiwa. Taka, na primer, sinovite na Herod (Irod) Veliki se vikale: Filip, Aleksandar, Arhelaj, Aristobul, Antipater, a imiwata na negovite }erki bile: Olimpija i Roksana. Samite Evrei, svojot kral Herod go smetale kako "stranec", a parite {to gi kovel toj bile ispi{ani na jazikot koine. Od podocne`niot period, spomnata e vizantiskata imperatorka Sveta Teodora, koja bila ~ista Makedonka, a Makedonec bil i Carigradskiot patrijarh Sveti Pavle Ispovednik. Makedonec bil i Erusalimskiot patrijarh sveti Leontie od XII vek, koj poteknuval od Strumica. Makedonci bile u{te pove}e desetici svetiteli, od koi, nekoi denes ne se zastapeni vo Kalendarot na MPC.

[to se odnesuva do semejstvoto na Sveta Bogorodica, vo knigava, ~itame deka vo Svetoto pismo pi{uva deka i Josif i Marija poteknuvale od star evrejski rod i deka toa e vistina. No, interesno e toa {to edna od dvete tetki na Sveta Bogorodica (sestra na nejzinata majka Sveta Ana) se vikala - Sofija! Vakvo ime nemalo srede Evreite i toa e tipi~no ime proizlezeno od jazikot koine, t.e. od jazikot {to tokmu Makedoncite go nalo`ile vo Svetata zemja. Ostanuvaat nepoznati pri~inite za ovoj fakt.

Vo knigata e posveteno vnimanie i na posetata na nekoi svetiteli na Makedonija. Avtorot veli deka kaj nas dosega glavno se pi{uva{e samo za posetata na Sveti Pavle i na Sveti Luka na Makedonija. No, ovde ~itame deka osven niv i drugi poznati bibliski li~nosti ja posetile na{ata zemja i kontaktirale so Makedoncite.Taka, na primer, vo poseta na Makedonija prestojuvala i li~no sveta Marija (spored nejzinata biografija napi{ana od nejziniot biograf svetogorskiot inok Stefan). Sveta Bogorodica do{la vo Makedonija po raspnuvaweto na Isus. Vo knigata }e sretnete detalen opis na prestojot na Sveta Bogorodica vo Makedonija i nejzinite sredbi so Makedoncite. Vpro~em, ovaa poseta oficijalno e priznata i od MPC, iako Donski smeta deka MPC treba da mu posveti pogolemo vnimanie na ovoj senzacionalen podatok. Vo poseta na Makedonija prestojuval i Sveti Petar, kako i Sveti Matej, Sveti Andrej, Sveti Jovan Bogoslov, a mo`ebi i Sveta Marija Magdalena, no i stotici drugi podocne`ni svetiteli. Prakti~no vo Makedonija prestojuvale trojca od ~etvoricata avtori na Noviot zavet!

ETNOKULTURNI VRSKI

[to se odnesuva na ostanatite zaslugi na Makedoncite za Biblijata, ovde ~itame deka prviot prevod na Stariot zavet od evrejski na me{aniot jazik koine se slu~il po inicijativa na eden Makedonec! Toa e poznatiot prevod Septuginta od III vek pred Hrista. Preku ovoj prevod Stariot zavet za prvpat stanal po{iroko poznat vo svetot. Ponatamu, nekolku starozavetni knigi bile napi{ani vo vremeto koga so Svetata zemja vladeele Makedoncite, dodeka delovi od starozavetnata kniga "Zaharija" prakti~no bile napi{ani vo makedonskata dr`ava. I delovi od Noviot zavet bile pi{uvani vo Makedonija, a prvite evropski hristijani, koi se hristijanizirale na tloto na Evropa, bile Makedoncite. Prvata hristijanska op{tina vo Evropa bila osnovana vo Makedonija, a terminot "hristijani" za prvpat vo istorijata bil upotreben tokmu za pokrstenite Makedonci.

Poseben del vo knigata e posveten na etnokulturnite vrski pome|u dene{nite i anti~kite Makedonci. Anti~kite Makedonci se na{ite vistinski etni~ki anti~ki predci i ovoj fakt oficijalno e priznat i od MPC, a istiot se potvrduva i od brojni izjavi na na{iot arhiepiskop g. g. Stefan, kako i od drugi crkovni velikodostojnici.

Na krajot }e go zavr{ime ovoj osvrt so citat od recenzijata na m-r Zvonko Angelov, koj pi{uva: "Vistinata nikoga{ ne mo`e celosno da se sokrie, pa taka, preku ovaa kniga, podzaboraveniot udel na Makedoncite vo klu~nite bibliski nastani, so Bo`ja pomo{, povtorno izleguva na videlina pred dene{nive i idnive generacii".

Knigata ima 296 stranici so okolu osumdeset ilustracii od koi, nekoi, za prvpat se objaveni kaj nas. Knigata, po cena od 300 (trista) denari, mo`e da se nabavi na telefon 092 393 175 ili na e-mail adonski@mt.net.mk, kako i vo Redakcijata na "Makedonsko sonce".