BUGARIJA NEMA NIKOGA[ DA JA PRIZNAE MAKEDONSKATA NACIJA I JAZIKOT

Stefan Donevski - Majka, Ohrid

Bugarija nema nikoga{ da ja priznae Makedonskata nacija i makedonskiot jazik zo{to koga toa bi go napravila, bi morala da se otka`e od svojata istorija. Imeno, poslavuvaweto (slavizacijata) na Bugarite koi do{le od Azija e tesno povrzano so Makedonskite sloveni na Balkanot. Konkretno, so primaweto na slovenskata pismenost od bra}ata Kiril i Metodija i so nejzinoto {irewe niz Bugarija preku nivnite u~enici Kliment i Naum doa|a vo slavizacija na ovoj aziski narod, koj bil od tatarsko poteklo.

Mnogu razbirlivo e deka nitu Bugarija, nitu Makedonija }e se otka`at od svojata istorija i vo slednite naredni godini }e imame pove}e borba me|u istori~arite, otkolku me|u politi~arite. Politi~arite na dvete zemji }e isfrlaa nekoj paroli i pamfleti, no vistinskata bitka }e ja vodat istori~arite.

Do skoro vo sklopot na Jugoslavija, Makedonija nema{e problem so svojata nacionalnost, no po osamostojuvaweto toj problem naedna{ se pojavi.

Najprvin Grcite se sprotivstavia na imeto i znameto. Makedonija nepotrebno popu{ti, so promena na znameto i vovede novo zname bez nikakvi tradicionalni obele`ja, kogo narodot go nare~e ventilator. Okolu imeto se vodi ve}e deset godini jalov spor so Grcija koj so vremeto najverovatno }e splasne. Ovoj spor so Grcija go potisnuva vo vtor plan, sporot so Bugarija, kako vo vnatre{ni taka i vo internacionalni razmeri.

Posebno novava makedonska vlada saka da go minimizira sporot, kao da ne postoi odnosno "si~ki sme isto neli".

Vo moi razgovori so bugarski intelektualci koi zavr{ile fakultet vo Pariz, Berlin ili London, mi velet: "Stefane, Makedoncite se druga hora". Vo isti razgovori na taa tema so bugarski intelektualci koi zavr{ile fakultet vo Sofija, mi velet: "Stefane, nie sme s'{ta hora". Jas gi cenam pove}e onie intelektualci koi zavr{ile fakulteti niz Evropa. Doma{nite se pove}e lokal-patrioti i nacionalisti, bez evropski pogled vo idninata.

Srbite pred {eeset godini se otka`aa od pridavkata "Ju`na Srbija", taka da Makedonija so Srbite neme nikakvi nacionalni problemi.

[to se odnesuva do priznavaweto na Makedonskiot jazik, jas tuka ne gledam golem problem, izvorniot Makedonski jazik od Ki~evskiot-Bitolski kraj e tolku razli~en od Bugarskiot, taka da sekoj langvist toa mnogu lesno go sogleduva. I tuka ne treba nekoe posebno doka`uvawe.

Naj~esto Makedoncite se skloni da gi okrivuvaat sosedite za svoite neuspesi, negledaj}i gi pritoa svoite gre{ki. Kako prvo ovoj narod nema dovolno visoka politi~ka svest. Makedoncite se golemi politikanti, sekoj misli deka mnogu razbira od politikata, no toa se pove}e zabludi od realnost. Vo kolku nie doma ne staneme opse{tveno-politi~ki po svesni i poaktivni, sosedite }e ne progoltaat, ne zatova {to oni toa go sakaat, tuku zatova sami im se nudime. Plus toa narodot e nezadovolen so vodewe na dr`avava vo poslednive desetina godini i masovno se iseluva niz svetot. Taka edna Makedonija bez narod e lesen plen za sosedite i ete posle }e ni bidat krivi sosedite. Prvo i osnovno e: Makedonskiot narod da dobije pravi politi~ari koj }e go povedat na praviot pat i izvadat od ovaa mizerija.

Sega{nive politi~ari ja vodat Makedonija kon podelba, narodot kon rascep, a ekonomijata kon eftina rasproda`ba.