USPE[NI TRANSPLANTACII NA KOSKENA SRCEVINA

Uspe{no izvedenite intervencii pretstavuvaat istoriski nastan ne samo za timot koj gi izveduva{e dvete intervencii, tuku i za celokupnata makedonska medicina. Ova be{e edna stru~na proverka dali mo`e i kaj nas uspe{no da se izvedat dvata na~ina na zemawe stem-kletki - od koskena srcevina i od perifernata krv.

Spored direktorot na Klinikata za hematologija, d-r Bor~e Georgievski, dvata zafata poka`aa deka na planot na medicinata ne zaostanuvame zad svetot.

Zemaweto na stem-kletkite od koskenata srcevina se vr{i vo hirur{ka sala pod potpolna anestezija i go raboti Klinikata za hematologija, dodeka mati~nite kletki od perifernata krv se zemaat so aparatura koja se nao|a vo Republi~kiot zavod za transfuziologija. Vo ist den bea napraveni i avtologna i alogena transplantacija i vo ist den be{e zemen materijal i od koskena srcevina i od perifernata krv, veli d-r Georgievski.

Za da se izvede edna vakva slo`ena transplantacija potrebno e 18 zdravstveni institucii da se koordiniraat za da ne se napravi nekakov propust kaj pacientot, {to zna~i potrebno e besprekorno da funkcionira timot za da ima uspeh vo intervencijata.

Bolniot e vo `ivotna opasnost od denot koga e primen, potoa deset dena go podgotvuvaat za terapija, desettiot den mu se davaat mati~nite kletki, pa potoa 30 do 40 dena e pod kontrola stravuvaj}i od opasnosta od sepsa, krvarewe i drugi komlikacii {to mo`at da nastanat.

Na{iot tim doka`a deka e podgotven za izvr{uvawe na dva na~ina na zemawe na mati~ni stem-kletki. Terminot transplantacija na koskena srcevina e ve}e star termin, bidej}i taa intervencija koga e zapo~nata, edinstven izvor na stem-kletkite be{e koskenata srcevina. Vo poslednite desetina godini postoi aparatura za sobirawe na tie mati~ni kletki ne samo od koskenata srcevina, tuku i od perifernata krv, veli d-r Georgievski. Bea promovirani dvete intervencii {to se pravat kaj bolnite od leukemija, avtologna transplantacija, odnosno transplantacija pri {to se zemaat mati~nite kletki od bolniot i po odredena podgotovka, po odreden protokol, se vra}aat kaj bolniot. Pritoa, uspehot i mo`nosta za izlekuvawe se pogolemi vo sporedba so konzervativniot standarden tretman na lekuvawe. Vtorata intervencija e alogena transplantacija pri koja koskenata srcevina na bolniot mu e zameneta so koskena srcevina od zdrav donator.

Kaj avtolognata intervencija postoi mo`nost vo toj materijal {to e zemen od bolniot da ima ostanato nekoja maligna kletka koja{to po odreden period }e se obnovi. I pokraj toa {to lekarite maksimalno pacientot go podgotvile da nema maligni kletki vo organizmot, negoviot imunolo{ki sistem e takov {to e sklon povtorno da sozdade uslovi da se pojavi malignata bolest, objasnuva direktorot na ovaa Klinika.

Kaj pacientite kaj koi }e se primeni avtologna transplantacija ima prodol`uvawe na `ivotot za pet godini kaj 20 do 40 otsto od bolnite. Dodeka kaj alogenoto presaduvawe na koskenata sr` kaj 60 otsto od pacientite ima mo`nost od kompletno izlekuvawe. Procentot na izlekuvawe so avtolognata transplantacija e pomal, no vo sekoj slu~aj mnogu podolgo e pre`ivuvaweto i taa ne e prosledena so golemi komplikacii, zatoa {to nema reakcija na otfrlawe na transplantantot.

Alogenata transplantacija e najslo`ena, zatoa {to tuka ve}e se igra so `ivotot na ~ovekot. Pri ovaa intervencija poradi slo`enosta mo`e da dojde do komplikacii. Mo`nosta od izlekuvawe iznesuva okolu 70 otsto, bidej}i 30 otsto postoi rizikot bolniot da ja otfrli taa koskena srcevina. Mo`na e i infekcija i zaradi toa se insistira tie bolni vo rok od tri do ~etiri nedeli da bidat vo apsolutno sterilni uslovi. Pacientot ~ij donator be{e negovata sestra dobi genetska konstitucija, go dobi imunolo{kiot sistem na negovata sestra. Toj i negovata sestra sega imaat isti zdravi imunolo{ki organizmi.

Kaj site bolesti, po~nuvaj}i od eden grip do rak, problemot e vo imunitetot, odnosno od odbranbeniot mehanizam od sekoja individua, objasnuva g. Georgievski. Najdobro bi bilo site maligni zaboluvawa da se tretiraat so alogena transplantacija, zatoa {to na zdraviot donator `ivotot voop{to ne mu e zagrozen. Se razbira, najsoodvetno bi bilo da ima daritel, no mo`nosta za negovoto postoewe e 20 do 30 otsto, {to zna~i od 100 pacienti godi{no samo 25 imaat mo`nost da imaat donator. Preostanatite 75 otsto mora avtologno da se tretiraat.