BUGARSKATA VLAST NE TRETIRA KAKO GRA\ANI OD TRET RED

GARGAVELOV: Vo nikoj slu~aj, OMO "Ilinden" ne e partija formirana za edna ili dve godini, tuku za mnogu podolg period. Celta ni e da gi obedinime site na{i Makedonci koi `iveat vo Republika Bugarija, bez razlika dali se vo nejziniot pirinski del ili, pak, vo drugite. Mo`ebi bugarskata vlast posakuva na{e zgasnuvawe, no, bidete uvereni, deka takva `elba nie nema da & ja ispolnime.

GARGAVELOV: Problemite so koi se soo~uvame ne se nitu novi, nitu nepoznati. Istite gi imavme i koga postoevme kako dvi`ewe, no, kolku {to odminuva vremeto tie stanuvaa s# poizrazeni. Pred dve godini, koga gi podgotvuvavme dokumentite za registracija na partijata, vo ~etiri navrati sofiskiot Gradski sud ni gi vra}a{e istite. Postojano nao|aa izgovori: Im pre~elo {to se deklarirame kako Makedonci, pa {to vo eden ~len stoe{e deka "}e se gri`ime za prebegnatite Makedonci od drugite delovi na Makedonija", a najmnogu, se ~ini, im pre~e{e na{iot partiski simbol, 16-krakoto sonce. No, na vakvite pritisoci ne podlegnavme, tuku silno se sprotivstavivme zakanuvaj}i se oti slu~ajot }e go preneseme pred Sudot za ~ovekovi prava vo Strazbur. Po ova, Gradskiot sud vo Sofija dozvoli da bideme registrirani.

GARGAVELOV: Uspehot verojatno }e be{e i pogolem, ako bugarskata Izborna komisija ne ni prave{e pre~ki, odnosno ako dozvole{e da napravime kampawa. Namesto toa, na{eto u~estvo vo izborite be{e dozvoleno vo posleden moment, samo eden den pred nivnoto odr`uvawe. Vtoro, treba da se znae deka bugarskite bezbednosni slu`bi postojano vr{ea pritisoci, zakani vrz na{ite kandidati. ]e poso~am samo dva primera: Eden na{ kandidat za gradona~alnik, koj vo minatoto imal soobra}ajna nesre}a, be{e zapla{uvan deka bugarskata policija }e go otvori negovoto dosie i oti }e zaglavi vo zatvor. Potoa, vo Bansko, koga na{a kandidatka be{e zapla{uvana... Vo edni takvi okolnosti, sakale ili ne, morame da bideme zadovolni od postignatiot rezultat na lokalnite izbori. U{te pove}e ako se zeme predvid podatokot {to ne ni be{e dozvoleno da imame na{i nabquduva~i na site 34 glasa~ki mesta, tuku samo vo ~etiri. Sepak, smetam deka bugarskata vlast se upla{i po na{iot Kongres na 26 fevruari 2000 godina vo gradot Kresna, na koj prisustvuvaa 217 kandidati. Samo ~etiri dena po kongresot, be{e objavena vesta deka sme suspendirani, so obrazlo`enie deka sme bile protivustavna partija. I ovoj pat }e odime do kraj. Ovoj pat }e ja realizirame na{ata zakana deka slu~ajot }e go prefrlime vo Strazbur. Dokumentite ve}e se podgotveni, a dobivme i potvrda deka se stasani vo Strazbur. Vo ovoj moment, apeliram do site politi~ki partii i zdru`enija vo Makedonija da pomognat na{iot slu~aj pred Evropskiot sud {to poskoro da se najde na dneven red. Bugarskata vlast verojatno se nadeva deka po tri - ~etiri godini zabrana OMO "Ilinden - PIRIN" }e zgasne kako partija. No, se la`at tie {to mislat taka.

GARGAVELOV: Iako gospodinot Kostadinov ne e ~len na na{ata partija, nie od s# srce posakuvame da uspee vo Strazbur. Vpro~em, i toj i nie imame ista kauza, no so dva razli~ni prioda. Nie go gledame obedinuvaweto na Makedonija vo obedineta Evropa, dodeka gospodinot Kostadinov zagovara nekoj vid politi~ka i kulturna avtonomija na Pirinska Makedonija.

GARGAVELOV: Vo momentov, imame registrirano okolu 2.300 ~lenovi i toa ne samo od pirinskiot del, tuku i od cela Bugarija. Imame na{i ~lenovi vo Varna, Pleven, Stara Zagora, Plovdiv, [umen, Sofija i drugi gradovi kade {to `iveat Makedonci. Veruvam deka so tek na vreme ovaa brojka rapidno }e se zgolemuva. Ova go velam od pri~ina {to vo Republika Bugarija ima od dva do dva i pol miliona Makedonci. Koga velam deka bugarskata vlast se pla{i od Makedoncite, odnosno od OMO "Ilinden - PIRIN", mislam deka tie stravuvaat od politi~ko organizirawe i na drugite etni~ki zaednici, koi gi ima pove}e od 18. Pokraj 2,5 milioni Makedonci, vo Bugarija ima tri milioni Trakijci, 700 iljadi Vlasi, Turci, Grci, Gagauzi... Gi ima od site zaednici, a najmalku Bugari. Bi sakal vo kontekst na zakanite od bugarskata vlast da zboruvam i za golemata propaganda {to se vodi protiv nas od strana na mediumite. Vo Bugarija postoi eden takanare~en istori~ar, so ime i prezime Bo`idar Dimitrov, po nacionalnost Rom, koj otkako ne uspea da stane Tur~in, stana novoosoznaen Bugarin. Toj e glavniot glasnogovornik na kampawata protiv Makedoncite i, posebno, na{ata partija.

GARGAVELOV: Smetam deka vlasta vo Bugarija namerno go zapostavuva ovoj del od dr`avata. Uslovite za `ivot se s# pote{ki. Lu|eto nemaat mnogu mo`nosti. Im ostanuvaat samo dve raboti - da pobegnat od Bugarija ili, pak, ekonomskiot razvoj da go prezemat vo svoi race. Jas vi tvrdam deka ako pirinskiot del od Bugarija bide ekonomski samostoen, za deset godini pirinska Makedonija }e bide razviena kako [vajcarija.

GARGAVELOV: Ubedeni sme deka vo pravdata koja e na na{a strana. Fakt e deka vo Republika Bugarija se kr{at ~ovekovite prava na gra|anite, a nie Makedoncite sme tretirani kako gra|ani od tret red.

Ako Evropskiot sud podlegne na bugarskite pritisoci, imame i drugi re{enija. No, veruvam deka Evropa nema da dozvoli Bugarija da prodol`i da gi kr{i ~ovekovite prava. ]e odime do kraj.