MAKEDONCITE MUSLIMANI NERASKINLIV DEL OD MAKEDONSKOTO TKIVO

PAJKOVSKI: Pove}e bi sakal da ka`am kako izminaa i kako se sproveduvaa lokalnite izbori vo zapadniot del na Makedonija. Na nekoi mesta se slu~uvaa klasi~ni falsifikati, koi se nadevam }e se doka`at. Politi~kite subjekti vo Zapadna Makedonija ne smeat da si dozvolat sozdavawe na partiski vojnici. Osobeno ne onie koi{to pripa|aat na makedonskiot blok, zatoa {to gradeweto na tesno partiski interesi zna~i navleguvawe vo procesot na odnaroduvawe na sopstveniot etnos.

Na ovie izbori, spored mene, se slu~i ne{to mnogu apsurdno. Na primer, Koalicijata VMRO-DPMNE i DA poddr`uva{e kandidati na politi~ki partii, lu|e koi{to permanentno se obiduvaat Makedoncite so islamska religija da gi prika`at kako ne{to drugo. Za primer }e ja zemam @upa kade {to ovie partii javno, bez sram, zastanaa zad kandidatot na Erdogan Sara~. Toa e ~ovek koj saka proturskata opcija da ja provre vo @upa, odnosno deka tamu site se Turci.

Vo dr`avava dvete najgolemi politi~ki partii ka`uvaa edna teza deka Makedoncite muslimani se neraskinliv del na makedonskiot narod, a od druga strana poddr`uvaa kandidati koi ne se borat za makedonskite nacionalni interesi.

Vo Zapadna Makedonija ne treba da se odi tesno partiski, za{to se gubi narodot. Treba da se poddr`uvaat kandidati koi se lojalni na dr`avata, bez razlika na koja partija & pripa|aat. Spored mene vakvite pojavi se mnogu seriozni, zatoa {to ne smee da se slu~i da se poddr`uva kandidat koj{to e za Ilirida, a e ~len na Koalicijata na vlasta. Toa zna~i deka partijata koja gi brani nacionalnite interesi ne smee da zastane zad ideite na vakvite kadidati.

So toa se izobli~uva kompletnata istorija na makedonskiot narod, a pozadi takvi kandidati ne smeat da zastanat ni VMRO-DPMNE, ni DA.

PAJKOVSKI: Odnosot na vlasta voop{to kon ova naselenie otsekoga{ bil kontroverzen. Od {eesettite godini vo vremeto na ednoumieto, za `al, i vo 1991 godina so osamostojuvaweto, nie silno veruvavme deka najposle Makedonecot }e sfati deka Makedonec, apsolutno so site blagodeti {to gi nosi edna nacionalna pripadnost, mo`e da bide ne samo hristijanin, tuku i protestant, katolik i musliman. Prisvojuvaweto na nacionalnata pripadnost kon edna religija zna~e{e permanentno dozvoluvawe nekoj drug da grabi od makedonskoto tkivo.

O~igledno i ponatamu onie koi{to doa|aa na vlast i vo minatiot sostav, a osobeno vo ovoj sosav, ne samo {to podzaboravaat na ova makedonsko naselenie, tuku i manipuliraat so narodot. Zatoa {to za direktori na u~ili{ta se postavuvaat Albanci, i toa vo naseleni mesta isklu~ivo so Makedonci muslimani.

Verojatno poradi tesnopartiskite interesi ne sakaat da mu dadat tretman na svojot narod. Makedonskiot narod, barem dosega, dozvoluva lesno bez tronka sram nekoj da mu krade od sopstvenoto tkivo.

Bugarite, baraj}i bugarski koreni, iako gi nemaat ovde, otidoa vo Gora, vo Golo Brdo, vo Albanija. Toa e politika na bugarskata Vlada, da bara koreni tamu kade {to gi nema, no za niv petmina - petmina, va`no ne{to da se prigrabi.

Jas najodgovorno tvrdam deka 150-te iljadi Makedonci muslimani se najlojalnite `iteli na ovaa dr`ava, zatoa {to tie druga nemaat, a koj kako dojdi na vlast, kako da se kocka so ova naselenie. Mnogu im trebame na site, bidej}i nie sme ~esni Makedonci, ama samo za vreme na izbori, a potoa... Osobeno koga }e dojdat vo pra{awe kadrovskite re{enija. Zastapenosta na ova naselenie vo vlasta e mnogu mala, iako vo momentov imame mnogu obrazovan kadar, sepak kon nas se odnesuvaat kako da sme nekoe pleme doneseno od Tunguzija.

Nie morame i den-denes da mu se dodvoruvame na makedonskiot narod, namesto dr`avata da ima strategija i da gi za{titi makedonskite nacionalni interesi, bidej}i ne stanuva zbor samo za nekolku iljadi lu|e, tuku za nacionalni interesi. Albanskite i turskite politi~ki partii svoite aktivnosti isklu~ivo gi naso~uvaat vo ovie mesta. I toa s# za vreme na izborite. Vinata na dr`avata e {to dava pregolem prostor vo pregovorite. Treba da se znae do kade da se odi so niv.

PAJKOVSKI: Najbolnoto pra{awe e vo obrazovniot sistem. So vekovi vo ku}ite na Makedoncite muslimani se govorel makedonskiot jazik. Minatata Vlada dozvoli albanizacija na Ba~i{ta, iako moite soznanija govorat deka vo domovite, tamu, s# u{te se zboruva makedonski. Treba li so metodi na tortura nekolku generacii da odnaroduvame za da napravime Albanci, i toa od sopstveniot narod. Pokarakteristi~en e primerot za @upa. Za nego se govorelo i se pi{uvalo mnogu.

Vo 1993/94 SDSM vovede fakultativno izu~uvawe na turskiot jazik i toa ostana taka, no glavniot pobornik za toa be{e \or|i Ilievski, koj be{e pedagog vo @upa, a sega e na funkcijata potsekretar vo Ministerstvoto za obrazovanie. Toj istiot ~ovek od novata vlast stana grobar na makedon{tinata vo @upa. Prakti~no, so amin na Ministerstvoto za obrazovanie gi zakopa makedonskite nacionalni interesi. Za sre}a, reagiravme navremeno i se poka`a deka gospodinot Ilievski prezentiral falsifikuvani podatoci pred Vladata, odnosno, deka s# e po re{enie na Vrhovniot sud, a takvo re{enie ne postoi. Toga{ se vospostavi deka postoi re{enie, no ne za voveduvawe na turski, tuku zaradi nekoi administrativni raboti. Na toa nasedna ministerot Novkovski i Vladata, a govorot na Premierot na godi{niot sobir na Sojuzot na Makedoncite muslimani i negovoto priznavawe deka ovaa Vlada napravila gre{ka, govori mnogu. Zboruva za toa deka ~ovekot se pi{mani, no {to fajde od toa koga posledicite se katastrofalni, zatoa {to de~iwata edna godina u~ea turski na ~asovite, a na odmorot od 15 minuti vo u~ili{niot dvor zboruvaa makedonski.

[tom ovaa vlast na takvi visoki funkcii dr`i lu|e kako \or|i Ilievski, toga{ ne mo`e da & se veruva. Mislam deka sene{to povtorno ni se podgotvuva.

PAJKOVSKI: Ne mo`e odedna{ da se izbri{e ne{to {to so godini se nametnuvalo. Ako mo`am taka da ka`am, so godini nekoj te smetal kako ~ovek od ponizok rang. Vo golem broj naseleni mesta albaniziranite imiwa dobieni pod pritisok vo 40-tite godini, na primer vo Malorekanskiot kraj, ostanale. Ako odite vo nekoja institucija, koga }e se ka`e prezimeto i den-denes se do`ivuvaat mnogu neprijatni situacii. Ako vraboteniot e Albanec }e prozbori albanski, a ako ne znae{ albanski te{ko tebe, nema {ansi da zavr{i{ rabota.

Vo moja @irovnica so popisot od 1994 godina 90 otsto se deklarirale kako Makedonci, ne Makedonci muslimani, tuku Makedonci, {to zna~i deka svesta na tie lu|e e na potrebnoto nivo. Ova e sinonim na makedon{tinata.

PAJKOVSKI: Pred nekolku godini eden pretstavnik na PDP mi veli "Qatif ti si musliman". "I ti si Naser musliman, ama zo{to veli{ deka si Albanec", mu velam jas. Toj veli: "Ama jas sum Albanec, a ti si musliman". "Zna~i mene mi ja tutka{ religijata, a ti za sebe si ja zema{ nacijata" mu velam. "Na primer, {to ti e Pandeli Majko", go pra{uvam, a toj odgovara: "Toj mi e brat". "Kako brat", mu velam, "pa toj e katolik", "ama Albanec e", odgovara toj.

Zna~i nemu mu e va`na nacijata. Problemot e te`ok zatoa {to kaj nas s# se sveduva na religijata. Te{ko e da ubedite nekogo deka e Makedonec, ama musliman, a toj pak znae deka ne e ni Albanec, ni Tur~in.

Mislam deka na{eto Zdru`enie mnogu napravilo i }e napravi vo presret na popisot od 2001-ta godina za kogo smetame deka e od isklu~itelna va`nost zatoa {to i ovaa i nekoja naredna vlada treba da sfati deka 150 iljadi pove}e Makedonci ne e malku, a so toa i nacionalnata struktura vo Zapadna Makedonija }e ja izmeni, zatoa {to Makedoncite muslimani se prete`no skoncentrirani vo ovoj del od dr`avava.

Vo @irovnica za 11 deca, od koi osum se etni~ki Albanci, se dr`at dva nastavnika, zatoa {to direktorot e Albanec. Toj saka @irovnica da ja albanizira, a na vakvite pojavi gluvi se apsolutno site.

S# dodeka dr`avata ne donese pravila na igra, iako Albancite se va`en faktor i bez niv ne mo`e da ima vlada, sepak vo delot za pregovori mora da se odi do nekoja granica, a ne vo bezdna. Zna~i, treba da se ima nacionalna strategija.

PAJKOVSKI: Kaj nas so vekovi vladee misleweto deka pod Makedonec se podrazbira hristijanin, no toa se samo versko-politi~ki interesi.

Makedoncite muslimani vo Makedonija gi ima okolu 150 iljadi vo mnogu dolg period tie go primile islamot kako religija, no zadr`ale mnogu drugi obele`ja - obi~aite, kulturata, jazikot.

Niv gi ima sekade po~nuvaj}i od Skopska Crna Gora, tetovskoto selo Jelovjane, od Mavrovo nadolu s# do Labuni{ta, vo vele{koto selo Melnica i na drugi mesta. Gi ima vo Golo Brdo {to zna~i i nadvor od granicite na Makedonija.