POLICISKOTO DOSIE - MOJOT KOV^EG!

Jas sum `iv, a dosieto go gledam kako da e moj kov~eg, veli rastrevo`eno g. Todoroski. Toa {to vo moeto dosie gi nema izvorite na informacii, odnosno informatorite, e sramota. Te{ko mi e {to ova go gledam deneska. Se ~uvstvuvam kako koga odev od Istra`en vo Centralen zatvor, kako da me nosat na pogreb. Dosieto e mojot kov~eg, a jas sum s# u{te `iv. Za da go vidam moeto dosie treba da me vikne Makedonec, a ne Albanec kako {to e navedeno vo pokanata. Sevo ova da se pravi za ~ovek koj se borel za Makedonija e sramota. Ne znam zo{to se rabotelo protiv mene, jas sekoga{ sum bil za samostojna Makedonija, ova e protiv niv, a ne protiv Makedonija. Qub~o i Branko treba da si gi prostat grevovite. Xaferi e balist i ne mo`e da ja saka Makedonija. Nie sami treba da si ja pravime dr`avata i da im pomogneme na na{ite bra}a Makedonci od celiot svet.

Ilija Todoroski e roden na 30 avgust 1922 godina vo seloto Trebeni{ta- Ohridsko. Vo 1934 godina, vo seloto Dolno Ko~are, zavr{il ~etirigodi{no osnovno obrazovanie. Toga{ bil ubien kralot Aleksandar Kara|or|evi}, a vo taa godina i negoviot tatko se vratil od Amerika. Toga{ se slu~ilo ubistvoto na tatkoto na Ilija, Dimo Todorov.

Srpskite xandari edna nedela dojdoa vo seloto, a bidej}i vo nedela ne se rabote{e, tatko mi izleze tamu kade {to gi sobiraa govedata. Tatko mi ne gi pozdravi kalajxiite kako {to gi nare~e, a tie se nalutija na toa i go narekoa Bugarin. Od toj imot tatko mi otide na drug. Xandarite go sledea, mu otidoa na imotot i go pretepaa do smrt. Tatko mi nekako uspea da se izvle~e do patot, za da go vidi nekoj i da go donese doma. Celoto telo mu be{e izbodeno, a krvta blika{e od sekade. Se se}avam kako denes da se slu~i seto toa, raska`uva Ilija za smrtta na negoviot 46 godi{en tatko.

Za ovoj nastan imalo i sudski proces. Za vreme na pauzata Ilija i negoviot brat, po barawe na nivnata majka, pobegnale od sudnicata. Podocna Ilija ne mo`el da se zapi{e vo nitu edno u~ili{te. Po nekoe vreme se zapi{al vo edno privatno u~ili{te kaj negoviot dedo Stojan axijata, kade {to ne se pi{uvalo, tuku se ~itala Biblijata.

Vo 1942 godina Todoroski bil mobiliziran kako bugarski vojnik vo artilerija. Vo Bugarija zaminal vo Sliv vo {estiot artileriski korpus. Tamu imalo pove}e Makedonci od koi nikoj ne go znael bugarskiot jazik. Kako poobrazovan od drugite, Ilija dobil zada~a da raboti kako magacioner vo eden golem sklad. Vo skladot se pojavile nedostatoci. Negoviot poru~nik i Ilija gi obvinile za afera deka navodno bile povrzani so bugarskite "{umkari". Sedumdeset i ~etiri lu|e oti{le na sud, a dvaeset i ~etiri od niv gi osudile na do`ivoten zatvor, na 101 godina. Vakva presuda bila iska`ana i za Ilija. Na 9 septemvri 1944 godina Rusite vlegle vo Bugarija. Ilija s# u{te bil vo zatvor. Rusite gi otvorile zatvorite i gi oslobodile zatvorenicite.

Prviot den po osloboduvaweto Ilija oti{ol vo trudovata dru`ina vo Sofija. So vtoriot bataljon trgnal kon Makedonija, zaedno so potpolkovnikot Ku{ev. So mal voz do{le do Simitlija, potoa do Peh~evo. Slednata destinacija bila seloto Crnik, pa Pla~kovica. Po osloboduvaweto na Berovo se smestile vo ovoj grad. Od tuka trgnale vo [irok Dol (vo toa vreme najgolemo partizansko selo), kade bil i Aleksandar Min~ev, organizator na borbata za Makedonija. Od [irok Dol, patot gi odnel za seloto Mitra{inci (me|u Strumica i Berovo), pa vo vla{kite kolibi, i na kraj vo [tabot. Vo toa vreme Germancite bile vo Strumi~koto Pole. Ilija zaedno so {tabot do{ol vo Dobru{inci. Prvite borbi gi vodele vo Vasilevo. Po osloboduvaweto na Strumica, trgnale za Radovi{. Vo Radovi{ bil zapalen monopolot, a borbite zavr{eni. Do{le vo seloto Leskovica (me|u Radovi{ i [tip), kade {to bil celiot Glaven {tab na Makedonija, osven Lazar Koli{evski. Tamu do{ol i potpolkovnik Apostolski. Tri dena patuvale preku Leskovica do seloto Pepeli{te. [tabot se smestil vo edna ku}a, a istata no} se vratile nazad i trgnale za Skopje. Vo gradot Veles, bidej}i mostot bil sru{en, so eden splav do{le vo Skopje. Vo toj period vo Skopje, artilerijata se reorganizirala. Tamu bila dojdena druga artilerija od Sofija.

Jas bev komandant na {tab na baterija. Toga{ Aleksandar Min~ev mi re~e deka }e n# nosat na klanica na Sremskiot front. Vo toa vreme, koga nastana aferata na Kale, trgnavme vooru`eni na Plo{tadot. Apostolski se ka~i kaj "Oficerskiot dom" (kar{i stokovna ku}a), tamu dr`e{e govor. ]e odime za Solun, a ne za Srem. Ama ne be{e taka. Artilerijata toga{ se razo~ara i ottuka n# odnesoa na Kale kade ne razoru`aa. Na Kale go strelaa potpolkovnik Ku{ev, raska`uva g. Todoroski.

Vo 1946 godina Ilija dezertiral. Koga se vratil slednata godina go pritvorile. Vo Ohrid bil vo pritvor osum meseci. Bil tepan, maltretiran i ka`al deka e protiv Jugoslavija, kako i za obedineta Makedonija. Prvo le`el vo vo "Slu`bata za bezbednost" vo Ohrid, vo ku}ata na Mendovci. Otkako protiv svoja volja priznal, Okru`niot sud vo Bitola go osudil na 12 godini zatvor so prisilna rabota. So malo vov~e, zaedno so drugite vrzani zatvorenici, gi odnele vo UDBA za Makedonija (kaj dene{noto Sobranie), a ottuka vo Centralniot zatvor vo Skopje (pod Kale).

Tamu vidov samo ~erepi, lu|eto ne li~ea na lu|e, i si rekov: Il~e i ti }e ja do`ivee{ istata sudbina, ka`uva Ilija.

Po 1949 godina go odnele vo zatvorot vo Idrizovo, vo treto oddelenie vo vo sobata broj 3. Le`el na beton, na 40 santimetri povr{ina. Prvo rabotel na Ciglanata, vo grupata na Eftim Ga{ev.

Na 18 septemvri 1949 od Idrizovo vo sto~ni vagoni gi odnele vo Bosna, kade bil do 1951 godina, a ottamu vo Slavonski Brod (usta{ki logor). Rabotel na patot "Bratstvo i Edinstvo". Po vra}aweto vo Idrizovo bila izdvoena edna grupa koja trebalo da odi vo Ote{evo. Vo 1952 oti{le vo Ote{evo kade se otkrila afera za begstvo. Policajcite gi zatvorile, niv gi isfrlile vo seloto Radobor, koe bilo ogromno stopanstvo nad rekata Crna. Tamu pravnik bil Bora Ristevski, sega Risti}. Todorovski tamu se razbolel i prele`al nekolku meseci vo Bitola, vo edna stara ku}a opkru`ena so policajci. Za negovoto zdravje se gri`ela sestra - vdovica.

Vo zatvorot vo Idrizovo bil tepan od Bora Ristevski. Ne mu davale da pie voda. Toj ne znae koj go oslobodil od zatvorot kade {to le`el od 1948 do 1958 godina.

Za na{ite dene{ni politi~ari Todoroski veli: