Ogledalce, ogledalce

VRA]AWE NA LAGATA

Gog ma Gog

Ovie "zlatni" esenski dni, bev v selo, vo edno ubavo makedonsko selo, so stari ku}i od plitar, so plodni nivi. I gi gledam lu|eto, ja zbiraat poslednata letnina poleka, kako da im zastanalo vremeto na ~asovnikot i vo du{ata. Vo seloto re~isi site stari i siroma{ni. Eden od niv so mil pogled, otkinat od ikonata na svetec vo selskata crkva, po~na da mi raska`uva prikazna za kradeweto na zemjata so datum na zlostorstvoto od pred pedeset godini.

Mi se bendisa edna negova misla {to ja zapamtil u{te toga{. Nekoj si Doj~in, na prviot komesar {to ja "zbiral" kradenata zemja, mu rekol: "... Lagata }e vi ja vratime!" A, komesarot so ~izmi i kam{ik kako paun, mu odgovoril ne samo na Doj~ina, tuku na site vo kupot nasobrani selani: "Ne veruvajte mu! Laga nikoj nikoga{ ne vratil!?"

Stariot selanec me potseti na indiski mudrec. "To~no e", veli "laga nikoj nikoga{ ne vratil, ama komesarot kako komesar, nepismen, ne{to slu{nal, ne{to ne slu{nal, zaboravil oti lagata sepak se vra}a, samo pod eden uslov, da sedne kako car na prestolot, {to }e ja ustoli~i pobednikot".

Pobednicite kaj nas sekoga{ la`ele. Ne gi znam motivite na nivnite lagi, ama mislam deka kako svoevidni mazohisti, u`ivale samite vo niv.

Izvidnik na lagata e vetuvaweto, A, vetuvawe ku}a ne rastura, ama i ne gradi. Nekoj mi veli, dobro mi e, a jas nikoga{ ne sum `iveel polo{o!

^ehov zapi{al: "Koga e toplo, i na grobi{ta e veselo!"

Makedonija e piknata vo "gluv~eva dupka", so nevidena nadmo}nost na opkru`uvaweto. Vo ovaa dr`ava, navistina kako da se vra}a lagata. Duri i zelenkastiot podbir vo barata se smeta za ~ista voda. Poinaku i ne mo`e da se razbere bledosta na intelektualizmot povle~en vo svoeto (ne) komotno duvlo.

Samo u{te humoristite ostanaa na barikadite vo odbrana na dostoinstvoto na ovaa zemja. Go ubija Jakupi, gospodi~na Dimovska, na izbori koi treba{e da bidat prazni~ni, a ne krvni~ki!?

Intelektualcite "ostarea", se izmorija. Po `e{kite pesoci, kako {to ja narekuva ovaa nedramati~na, a pove}e kriminalizirana makedonska stvarnost Gane Todorovski, se dvi`i papsana sovest, nekadarna za istorisko delo, tuku mnogu pove}e za "let vo mesto" dodeka ne stasaat prvite leta~i!

S# & pogoduva na `abokre~inata: la`niot komoditet na li~nosta, koja dr`i deka e li~nost, suptilniot maksiran odnos kon slobodata na pe~atot, so iljada sofisticirani "gordievi jazli" i skri{nite detonacii za minirawe na nacionalniot identitet. Ottamu se pla{am da ne sme trgnale po patot da po~neme da ja gubime li~nosta, slobodata na pe~atot i dr`avata.

Ako Albancite na pretposlednite pretsedatelski i poslednite lokalni izbori gi potro{ija site dozvoleni i nedozvoleni itro{tini, kako onoj, odi gra|anin vo vtoriot krug da glasa, a na glasa~kata kutija qubezno mu velat: "Gospodine, ti tvojata gra|anska dol`nost si ja izvr{i vo prviot krug", i mu frlija vo negovo ime, nivno liv~e, toga{ mo`am da se slo`am deka }e ima malku svetlina vo temnicata. Ama se pla{am, u{te od sega, na idnite izbori nekoj drug da ne gi "preslika" ovie trikovi.

Dr`avata e seriozna tvorba na lu|eto {to `iveat i mislat da `iveat vo nea. Vo dr`avata nema "podredeni" interesi, ima samo dr`avni interesi. S# drugo e privatno!

Kako da se ubedat novinarite koi vo zalog na (ne) svoite partiski interesi ja stavaat - Makedonija?!

Ne mo`e toa taka. Koga se sozdava dr`ava, site se, i mora da se na stranata na dr`avata, a ne na partijata. Poinaku, s# e predavstvo! Pomina vremeto na receptot: posoli malku patriotizam, pove}e drskost i trikot na vol{ebnicite }e uspee!!!

Krivo mi e koga lideri na partii, vo imeto na patriotizmot, baraat da & se slu`i na partijata, a ne na patrijata... Kutra dr`ava!

Vistinata najmnogu se krie vo demokratijata, ama pobrzo i se otkriva, otkolku vo tiranijata. Zatoa nikoj ne mo`e da smeta na zlostorstvo bez kazna.

S# ima svoj padnan vo `ivotot: na no}ta, pandan & e denot, na zloto, pandan mu e dobroto. Na Atanas Lefterov, pandan mu e Cile!

Koj veli deka privatizacijata e pravedna? Pra{ajte go prviot ~ovek {to }e go sretnete na ulica, }e vi ka`e deka e izmamen, ograben, onepravdan. Ama seto toa toj }e go podnese edna{ zasekoga{ za da prestane izmamata, grabe`ot i onepravduvaweto.

Vo tolkuvaweto na istoriskite procesi, najva`no ti bilo da se sfati i razbere ~ovekovata stvarnost. Revizijata na privatizacijata {to ja zagovara sindikatot na Lefterov, me potsetuva na kineskata kulturna revolucija od vremeto na Mao Ce Tung. Ne znam, pa mo`e ima pravo Lefterov, koga nikoj ne saka vo ovaa dr`ava da objasni {to e toa za koe toj se zalaga. Mo`ebi i Vladata stoi na tie pozicii, koga sindikalistot za "pet pari" e gotov da ja rasipe dolgogodi{nata `ivea~ka so na{iot premier?!