Zoran Maxirov, muzi~ar {to ja sonuva realnosta

SO VODA NA[TIMANI [I[IWA

Pi{uva: Jasminka MARKOVSKA

Poznat e kako muzi~ar koj ne priznava granici me|u muzi~kite vidovi. Sepak, vo svetot i kaj nas, najmnogu e poznat po svireweto na na{timani {i{iwa. A, sonot na muzi~arot da sonuva realno, e najgolemata magija {to ja ovozmo`uva, tokmu ovoj instrument

Maxirov se ima {koluvano nasekade niz svetot, vo privatni muzi~ki {koli od visok rang, vo Rojal Kolex(ot) za muzika - London, na Univerzitetot vo Keln, vo Italija, vo Hrvatska (Zagreb) itn. No, za sebe }e ka`e deka deka najmnogu od ona {to go nau~il, go nau~il sam

Ona na {to Zoran Maxirov muzicira, a {to predizvikuva interes i qubopitstvo ne mo`e da se definira so eden zbor. Toa e upotreba na stakloto vo muzikata na{timani {i{iwa so voda . Ili, muzicirawe na na{timani {i{iwa. Vo zavisnost od koli~inata na voda vo {i{iwata ili ~a{ite i od debelinata na stakloto se dobiva odreden ton

Vo Makedonija, drug muzi~ar koj sviri na {i{iwa - nema, no i vo svetot se retki. Maxirov, pak, zad sebe ima napraveno golem broj gigantski (spored posetenosta) koncerti. Poznat e kako muzi~ar koj ne priznava granici me|u muzi~kite vidovi no, vo svetot i kaj nas, najmnogu e poznat po svireweto na na{timani {i{iwa. Ovoj Makedonec se ima {koluvano nasekade niz svetot, vo privatni muzi~ki {koli od visok rang, vo Rojal Kolexot za muzika vo London, na Univerzitetot vo Keln, vo Italija, vo Hrvatska (Zagreb) itn.

[koluvan sum nasekade vo svetot, no pedeset procenti sum avtodidakt, bidej}i smetam deka s# {to sum nau~il sum go nau~il sam. Eden od klu~nite profesori vo mojot `ivot mi ima ka`ano: "Koga ne{to }e ti ka`am jas, }e go zaboravi{. No, ako go nau~i{ sam, nikoga{ nema da go zaboravi{".

ZA KI^OT I ]EBAPITE

Maxirov denovive e vo Skopje. A vo ovoj dom, eden od mnogute, }e se zadr`i s# do zavr{uvaweto na Skopskiot xez - festival. Za toa kade najmnogu prestojuva, veli:

Raspnat sum me|u Amerika i Makedonija. Pome|u intelektualniot ki~ i tuka, mirisot na }ebap~iwata.

Za muzikata?

Muziciram na udarni instrumenti, no sakaj}i po{iroko da gledam na ova, a ponesen od idejata toa da bide solo-muzicirawe, po~nav da udiram na {i{iwa kako solisti~ki udira~. Pokraj toa, {i{iwata se najegzoti~ni, najekstravagantni. Na {i{iwa, staklo, mo`e da se otsviri, voglavno, s#. No, toa najmnogu zavisi od muzi~arot. Magijata na ovoj instrument, veli Maxirov, e vo toa {to sonot na muzi~arot e da prodol`i da sonuva vo edna realna situacija, a toa da go napravi, na primer, so skratuvawe na liniite, so specijalni transkripcii za toa {to saka da go otsviri, za istoto da dojde do stadium na perfekcija. Po nekoj pat, toa se pravi vo pridru`ba na gitara ili nekoj drug instrument {to }e ja prezeme taa linija.

OD STARITE MAJSTORI

Kakvi s# kompozicii mo`e da se otsvirat na na{timani {i{iwa so voda?

Kompoziciite na starite majstori kako da se sozdavani tokmu za ovoj instrument. Na primer, duplite koncerti, muzikata na Bah, Vivaldi, muzikata na Mocart. Sepak, odli~no zvu~i i modernata muzika. Denovive vo Germanija, vo produkcija na "Kavali rekords" izleze kompozicijata na sovremeniot estonski kompozitor Arvo Pert "Ogledalo vo ogledalo". Ovaa kompozicijata e pi{uvana za klavir i violina. Me|utoa, zvu~i kako originalno da e pravena za ~a{i (ne {i{iwa).

Za Skopskiot - xez festival - 2000, Toni Kitanovski i Zoran Maxirov napravija duo. Proektot na koj denovive rabotat, e ~ista muzika, kako {to veli Maxirov, specijalno pravena za Festivalot. Nema da ima bas, ili tapani, nitu nekoj drug instrument.

Jas, ovojpat, nema da sviram na {i{iwa. Zna~i, za Skopskiot xez - festival }e ima samo gitara i vibrafon. Stanuva zbor za ~ista muzika. Zatoa, mora da zvu~i kompaktno za izvedbata da bide odli~na. Muzikata e originalna, toa se kompozitorski, avtorski dela.

Pesnata "Mi veti ti" ili "Gara~a" kako {to ja narekuvaat, pesna na najcenetiot makedonski xez - majstor Dragan Xakonovski - [pato, ja zedovme za himna. Imame obraboteno i drugi makedonski melodii. Za Xez - festivlot, imam pozitivno pret~uvstvo. Nie planirame da "rasturime", a za toa kako }e bide prifatena na{ata muzika, ostanuva da vidime.

POPULARNOST ILI NE

Koga nastapuvam, muzikata {to ja sviram na lu|eto im se dopa|a. Vsu{nost, kaj nas, moeto muzicirawe na {i{iwa e prifateno standardno, eufori~no, so ~udewe. A vo smisla deka toa muzicirawe postoi kako takvo, ne znam kolku e prifateno. Deka vo sekojdnevieto moite plo~i se "vrtat", deka nekoj so vakvo muzicirawe se zanimava, go pomaga ili deka go postavuva vo {kolite za muzika, vo taa smisla, ne znam dali e prifateno. Vo svetot, pak, vo zavisnost od toa za koja zemja stanuva zbor, taka e i prifatena muzikata. Na primer, na Germancite im treba edna ideolo{ka potpora. Potrebna im e prikazna, eden filozofski osvrt {to dlaboko go nao|aat vo korenite na Makedonija. Baraat vrski i pravat spoj me|u ne{tata, no i me|u mizikata i matematikata. Zemjite kako Italija i Amerika, na vakvoto muzicirawe gledaat so nasmevka. Sepak, so eden zbor, na Zapad se "vrtat" i se prodavaat moite plo~i. ^est gostin sum na televizija, moite muzi~ki nastapi se poseteni.