PERIODI NA ISELUVAWE NA MAKEDONCITE

Osnovna prepostavka za realizacija na taka postavenite zada~i, pretpolaga organizirawe na specijalizirana nau~na institucija koja }e ja istra`uva problematikata na makedonskoto iseleni{tvo vo svetot, kako i sozdavawe soodvetni visokostru~ni i nau~ni rabotnici. Raduva faktot {to Institutot za nacionalna istorija vo svoite postdiplomski studii ja vklu~i i iseleni~kata problematika, {to e znak deka rabotite }e se dvi`at vo dobar pravec. Tuka moram da naglasam deka vo ukinatoto Ministerstvo za iseleni{tvo na ovaa problematika seriozno se razmisluva{e i kako rezultat na toa bea vodeni empiriski istra`uvawa vo SAD, od koi proizleze i rakopisot "Makedonsko iseleni{tvo vo SAD - organizacionata struktura" koj e vo pe~at. Se planirale i sli~ni istra`uvawa vo Avstralija, no za `al tie najverojatno nema da bidat realizirani. I ovoj na{ nau~en sobir e rezultat na zalagawata na nepostoe~koto ve}e Ministerstvo za iseleni{tvo.

Va`no mesto vo istra`uvawata na iseleni~kata problematika, kako vo svetski ramki, taka i kaj nas & se posvetuva na klasifikacijata na migracionite dvi`ewa. Vo taa smisla, prifateni se slednive kriteriumi za klasifikacija:

- Kriteriumot na motivite;

- Kriteriumot na `elbite, odnosno intenciite;

- Kriteriumot na pravecot.

Kriteriumot na motivite se javuva kako eden od osnovnite faktori {to vodel kon masovnoto iseluvawe na Makedoncite od svojata tatkovina. Spored toa, kako glavni elementi na kriteriumot na motivite se javuva ekonomskoto i politi~koto iseluvawe. Ovie dva motiva se razvivale so razli~en i promenliv intenzitet, no sekoga{ bile tesno povrzani me|u sebe. Vo nekoi periodi od seleweto preovladuva socijalnoto iseluvawe, a vo drugi periodi preovladuva politi~kiot moment. Isto taka, treba da se naglasi deka vo nekoi delovi na Makedonija, vo soodvetni periodi, preovladuva ekonomskiot motiv, a vo drugi delovi na prv plan izbiva politi~kiot moment.

Na kriteriumot na `elbite ili intenciite, mu odgovara dobrovolnoto, odnosno prinudnoto iseluvawe. Dobrovolnoto iseluvawe ja izrazuva slobodnata volja na ~ovekot koj re{il da se iseli od svojata tatkovina, dodeka prinudnoto iseluvawe e prisilno nametnato od vlastite i toa po pat na dr`aven teror i prinudna asimilacija, {to vo prv red e prisutna vo odnos na malcinstvata koi `iveat vo soodvetnata zemja. Ovie momenti se tipi~ni za iseluvaweto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija i toa od samiot po~etok koga ovoj del na na{ata tatkovina & pripadna na Grcija, po podelbata na Makedonija, pa s# do najnovo vreme. Dobrovolnoto iseluvawe e karakteristi~no za site delovi na Makedonija. Ovie kriteriumi se prisutni vo site periodi na masovnoto iseluvawe na Makedoncite.

Na kriteriumot na pravecot na iseluvaweto mu odgovara kontinentalnoto i prekuokeanskoto iseluvawe. Kontinentalnoto iseluvawe, s# do Vtorata svetska vojna se dvi`elo kon balkanskite zemji, a ima i slu~ai koga na{i iselenici stignale do pove}e zemji vo Azija i Afrika. Po Vtorata svetska vojna, s# pove}e doa|a do izraz pravecot kon Zapadna Evropa i toa glavno e svrzano so ekonomski motivi. Politi~kite motivi povrzani so prinudnoto iseluvawe se povrzani so iseluvaweto na Makedoncite od egejskiot del na Makedonija vo pravecot na isto~noevropskite zemji, odnosno porane{nite socijalisti~ki dr`avi, vo svojstvo na politi~ki emigranti, kako posledica na Gra|anskata vojna vo Grcija.

Navedenive tipovi na iseluvawe gi sledat i razni drugi formi, na primer:

postojano i sezonsko iseluvawe, grupno i individualno, organizirano i stihijno, dobrovolno i prinudno, legalno i ilegalno. Site ovie formi koi te{ko se identifikuvaat, sepak zaemno se povrzani (Andrzej Pilch, 1979, 41).

Navedenive kriteriumi za iseluvawe od Makedonija, pove}e ili pomalku, korespondiraat so soodvetnite periodi na iseluvawe, {to nosat istoriska, op{testvena i politi~ka konotacija. Periodite na selewe koi{to gi predlagame, glavno, se odnesuvaat na prekuokeanskiot pravec.

Prviot period od iseluvaweto na Makedoncite od svojata tatkovina, se zabele`uva vo vtorata polovina na devetnaesettiot vek i toj, glavno, e od socijalna priroda. Za prviot period od seleweto so masoven intenzitet na Makedoncite e zna~aen faktot deka tie se selat od svojata tatkovina vo ramkite na Turskata Imperija, koja pretstavuvala etni~ka i geografska celina. Glavno, iselenicite se selat so turski patni dokumenti. Na ovoj period mu odgovara dobrovolnoto i prisilnoto iseluvawe. Pravecot na seleweto e naso~en kon Severna i Ju`na Amerika.

Vtoriot period e povrzan so zadu{uvaweto na Ilindenskoto vostanie i trae s# do izbuvnuvaweto na balkanskite vojni i podelbata na Makedonija. Osnovniot motiv na selewe vo ovoj period, glavno, se dvi`i na relacijata na socijalno-ekonomskite priliki po propasta na Vostanieto. Ovoj period od istorijata na iseleni{tvoto od Makedonija e karakteristi~en po pojavata na privte organizirani socijalno-spomagatelni bratstva, odnosno dru{tva, po principot na selskata, ili regionalnata pripadnost. Isto taka, za ovoj period e karakteristi~no i verskoto organizirawe, no toa glavno se odviva pod vlijanie na bugarskata crkovna propaganda, a ne izostanuva gr~kata i srpskata. Vo toa vreme e formirana prvata Makedonsko-bugarska pravoslavna crkovna op{tina vo Kanada "Sv. Kiril i Metodij" so makedonsko ~lenstvo. Vedna{ potoa, vo SAD se pojavile pove}e makedonsko-bugarski crkvi. Poradi nemawe na makedonska pravoslavna crkva, vo prvo vreme na{ite iselenici se priklu~ile kon najbliskite crkvi, a toa se glavno bugarskata, gr~kata i srpskata. No, isto taka, treba da se zabele`i vlijanieto i na drugite crkvi, kako {to se protestantskata, angliskata i katoli~kata.

Pravecot na seleweto na Makedoncite se dvi`i kon SAD, Kanada i Ju`na Amerika, no, isto taka, s# poprisutno e i seleweto vo Avstralija.

Tretiot period zapo~nuva so izbuvnuvaweto na balkanskite vojni i podelbata na Makedonija i trae s# do izbuvnuvaweto na Vtorata svetska vojna. Karakteristi~no za ovoj period e toa {to Makedoncite ja napu{tale svojata tatkovina ve}e od tri oddelni dr`avi, so patni dokumenti {to im pripa|ale na dr`avite-porobuva~i na Makedonija: Bugarija, Srbija i Grcija. Ovoj moment e mnogu va`en, bidej}i vlastite vo zemjite vo koi se selele Makedoncite, nacionalnata pripadnost na iselenicite ja odreduvale vrz osnova na potekloto na patnite dokumenti, a ne vrz osnova na etni~kata pripadnost.

Tretiot period od seleweto na Makedoncite vo procesot na istorijata na makedonskoto iseleni{tvo e mnogu va`en. So pogoreizneseniot fakt se sozdale novi faktori {to imale odraz vrz opredeluvaweto na nacionalnata pripadnost na Makedoncite, a ve}e se pojavile i prvite podelbi na na{ite iselenici po principot na pripadnost na dr`avata od koja se selele. Toa na op{tomakedonski plan pridonelo vo razbivaweto na etni~koto edinstvo na makedonskoto iseleni{tvo i povolno vlijaelo na {ireweto i prifa}aweto na tu|ite propagandi, {to so nesmalen intenzitet se prenesuvale i vo zemjite vo koi{to se selele Makedoncite. Osnovniot motiv za masovno i zabrzano selewe na

Makedoncite vo ovoj period e odnosot na vlastite na navedenive dr`avi, koi vedna{ pristapile vo sproveduvawe na prisilna nacionalna asimilacija, potprena na dr`aven teror, otfrlaj}i gi osnovnite ~ove~ki prava i slobodi. Spored toa, seleweto na Makedoncite, so {to doa|a do masovno ~istewe na etni~kite prostori na makedonskiot narod im odelo od raka na vlastite, a nekoi i go poddr`uvale ovoj proces, bidej}i ispraznetite prostori gi naseluvale so svoj etni~ki element. Iselenicite od ovoj period i od slednite periodi ja delat sudbinata na iselenicite na pooddelnite zemji vo ~ii ramki se na{le delovite na Makedonija.

Motivite ve}e tuka se razgrani~eni i jasno izdiferencirani od dva tipa: socijalen i naglasen politi~ki motiv, koj posebno be{e naglasen vo egejskiot del na Makedonija. Ottuka e razbirlivo {to od toj del na Makedonija masovnosto iseluvawe e najgolemo i vo slednite periodi na seleweto.

^etvrtiot period vo istorijata na makedonskoto iseleni{tvo zapo~nuva po Vtorata svetska vojna i trae nekade do {eesettite godini od na{iot vek. Tuka mo`at da se izdvojat dva osnovni momenta vo procesot na seleweto od Makedonija. Prviot moment se odnesuva na vremeto i na nastanite svrzani so voveduvaweto na komunisti~kiot sistem vo porane{na Jugoslavija i vo Bugarija, koj za mnogu lu|e bil neprifatliv, pa najdobriot na~in da se spasat od nego bilo napu{taweto na svoite rodni ogni{ta. Vtoriot moment se odnesuva na vremeto na Gra|anskata vojna vo Grcija i po vojnata, ~ij najgolem danok go platile Makedoncite od toj del na na{ata tatkovina. Motivskite elementi od ovoj period korespondiraat so motivite od vtoriot period, no ve}e politi~kiot faktor tuka preovladuva. Ovoj period e va`en i po svojata konsolidacija na makedonskoto iseleni{tvo vrz osnova na jasno izdiferencirana nacionalna samosvest i etni~ka pripadnost kon makedonskata nacija. Prodol`uva politi~koto i kulturnoto, a osobeno socijalnoto organizirawe na makedonskoto iseleni{tvo so to~no iskristalizirani nacionalni celi i streme`i. Vo ovoj period e prisuten i po~etokot na verskoto organizirawe so ~ista makedonska orientacija. Pravecot na seleweto vo ovoj period se dvi`i kon Avstralija i Severna Amerika.

Pettiot period se odnesuva na vremeto na po~etokot na {eesettite godini i trae do osamostojuvaweto na R. Makeodnija. Motivite za selewe od ovoj period korespondiraat so motivskite kriteriumi od vtoriot i tretiot period. Ovoj bran na iselenici e najgolem od Republika Makedonija i preovladuva socijalniot motiv. Pettiot period se karakterizira so zgolemen interes me|u na{ite iselenici vo formirawe na makedonski crkovni op{tini i izgradba na makedonski pravoslavni crkvi, manastiri i klubovi. Zna~aen zamav zema i obrazovanieto na makedonskoto mlado pokolenie na maj~in jazik, so otvorawe na makedonski u~ili{ta. Mladata makedonska inteligencija koja izniknala vo zemjite na seleweto ostvaruva {iroka dejnost vo oblasta na kulturata, obrazovanieto, naukata i sl. Isto taka, se sozdavaat mo}ni nacionalni organizacii i institucii, so dlaboko ~uvstvo na makedonski patriotizam i privrzanost kon svojata nacija i tatkovina.

[estiot period go opfa}a vremeto od sozdavaweto na samostojna i suverena R. Makedonija i vo kontinuitet trae do denes. Osnovnata pri~ina e socijalnata i glavno go opfa}a mladoto makedonsko pokolenie. Ovoj period go smetame za eden od najopasnite vo istorijata na seleweto na Makedoncite od svojata tatkovina.

Prou~uvaweto na makedonskoto iseleni{tvo vo sega{nata na{a stvarnost dobiva novi dimenzii so {iroki potrebi za postavuvawe na novi relacii vo razjasnuvawe na mnogu oblasti od istorijata na Makedoncite koi od razni pri~ini ja napu{tile svojata tatkovina, kako i zaemnite odnosi na relacija: iseleni{tvo - tatkovina. Pri prou~uvaweto na iseleni~kata problematika treba da se pristapuva kriti~ki i realno, zatoa {to patot po koj pominale Makedoncite iselenici ne bil ednostaven i lesen za da se dojde do sega{noto nivo na nivniot socijalen status, kulturnite dostignuvawa i nacionalnoto dejstvuvawe i organizirawe. Pritoa treba da se poa|a od faktot deka makedonskoto iseleni{tvo e nepodelen del od makedonskiot narod, pa spored toa, i nerazdelen ~initel i u~esnik vo gradeweto na makedonskata istorija i kultura, nadvor od svojata matica i toa vo eden istoriski period od nad stotina godini.